Motlha wa Nyuklia le Ntwa e e Tsididi
Ka moo sebetsa se sesha se se tshosang le kganetsano fa gare ga dinaga tse pedi tse dikgolo di neng tsa bopa lefatshe ka teng - mme tsa fitlha le kwa Aforika Borwa.
Speaker notes
Simolola ka go botsa baithuti gore lefoko 'nyuklia' le ba gopotsa eng. Tlhalosa dikakanyo tse pedi tse dikgolo tsa thuto e: (1) 'Motlha wa Nyuklia' - lefatshe morago ga dibetsa tsa athomo di sena go dirisiwa lantlha ka 1945, le (2) 'Ntwa e e Tsididi' - kganetsano e telele fa gare ga United States le Soviet Union e e sa kang ya nna ntwa e e 'molelo' ka tlhamalalo fa gare ga tsona mme e bopile karolo e nngwe le e nngwe ya lefatshe, go akaretsa Aforika le Aforika Borwa.
Lefatshe le lesha morago ga 1945
Ntwa ya Bobedi ya Lefatshe e ne ya fela ka 1945 - mme dinaga tse pedi tse dikgolo (superpowers) tsa sala di eme.
Fa Ntwa ya Bobedi ya Lefatshe e fela ka 1945, bontsi jwa Yuropa bo ne bo le mo marotong. Dinaga tse pedi jaanong di ne di le maatla go feta tse dingwe tsotlhe: United States of America (USA) le Union of Soviet Socialist Republics (USSR, kgotsa Soviet Union). Re di bitsa dinaga tse dikgolo (superpowers).
- Di ne di le balekane kgatlhanong le Nazi Germany, mme di ne di sa ikanyane.
- Di ne di dumela mo ditseleng tse di farologaneng tsa go busa naga le itsholelo.
- Mekgatlho e mesha jaaka United Nations (1945) e ne ya leka go boloka kagiso.
Speaker notes
Gatelela kgakgamatso: USA le USSR di ne tsa fenya ntwa mmogo, mme ka bonako tsa nna mmaba. Tlhalosa 'superpower' - naga e e nang le maatla a le magolo mo dibetseng le mo itsholelong mo ele gore ditshwetso tsa yona di ama lefatshe lotlhe. Umaka United Nations, e Aforika Borwa e neng e le leloko la yona la go simolola, jaaka lefelo le lesha le dikganetsano tse di neng di tla ganetsanngwang teng.
Hiroshima le Nagasaki
Ka lekgetlo la ntlha le la bofelo mo ntweng, dibomo tsa athomo di ne tsa latlhelwa mo metseng e mebedi.
Ka 6 Phatwe 1945 USA e ne ya latlhela bomo ya athomo mo motseng wa Japane wa Hiroshima. Malatsi a le mararo morago, ka 9 Phatwe 1945, bomo ya bobedi ya senya Nagasaki. Japane e ne ya ineela ka bonako morago ga foo, e fedisa Ntwa ya Bobedi ya Lefatshe.
- Bomo e le nngwe fela e ne e ka senya motse otlhe ka metsotswana.
- Ka bokhutlo jwa 1945, go akanyediwa gore batho ba ka nna 140,000 kwa Hiroshima le 74,000 kwa Nagasaki ba ne ba swa ka ntlha ya go thunya, mogote le maratsi (radiation).
- Lefatshe le ne le tsene mo 'Motlheng wa Nyuklia' - mme dinaga tse dingwe jaanong tsa tabogela go aga dibomo tsa tsona.
Speaker notes
Tshwara slide e ka kelotlhoko le kutlwelobotlhoko - bano e ne e le batho ba mmatota. Dipalo ke dikakanyetso tse di anelwang thata; dipalo tse di tolokegang ga di itsiwe ka ntlha ya bogolo jwa tshenyego le loso lo lo tlileng morago ka ntlha ya maratsi. Tlhalosa 'maratsi (radiation)' ka bonolo: botlhole jo bo sa bonaleng jo bo ntshitsweng ke bomo jo bo neng bo tswelela go bolaya le go lwatsa batho ka dingwaga. Dira kgolagano e e lebelelang kwa pele: maatla a magolo a dibetsa tse ke sona se se dirileng Ntwa e e Tsididi e nna kotsi go le kalo.
Ditshimologo tsa Ntwa e e Tsididi
Ntwa ya poifo, ditshosetso le kgaisano - eseng go lwa ka tlhamalalo fa gare ga dinaga tse dikgolo.
Ntwa e e Tsididi (e ka nna 1945 go ya 1991) e ne e le kganetsano e e bogale fa gare ga USA le USSR. E ne e bidiwa 'tsididi' ka gonne dinaga tse pedi tse dikgolo ga di ise di ke di lwe ka tlhamalalo - ntwa e e tlhamaletseng e ka bo e senya lefatshe ka dibetsa tsa nyuklia. Mo boemong joo di ne di gaisana ka botlhori, propaganda, dikgolagano le kgaisano ya dibetsa (arms race).
- Yuropa e ne ya kgaoganngwa ka lephata la Bophirima (le le eteletsweng pele ke USA) le lephata la Botlhaba (le le eteletsweng pele ke USSR).
- Ka 1946 Winston Churchill o ne a re 'Sesiro sa Tshipi' (Iron Curtain) se wetse godimo ga Yuropa.
- Lephata lengwe le lengwe le ne le leka go anamisa ditumelo tsa lona kwa dinageng tse dingwe mo lefatsheng lotlhe.
Speaker notes
Tlhalosa 'bloc' (lephata) - setlhopha sa dinaga tse di leng ka fa lehlakoreng le le lengwe. Tlhalosa 'Sesiro sa Tshipi' (Iron Curtain) jaaka mola o o akanyediwang, eseng lobota lwa mmatota, o o kgaoganyang temokerasi tsa mmaraka o o gololesegileng tsa Yuropa Bophirima le dinaga tsa bokomonisi tse di laolwang ke Soviet tsa Yuropa Botlhaba. Gatelela kganetsano e kgolo: poifo ya tshenyego yotlhe ya nyuklia ke yona tota e e neng ya thibela ntwa gore e se ke ya nna 'molelo' fa gare ga dinaga tse pedi tse dikgolo.
Bokhapithale kgatlhanong le Bokomonisi
Fa pelong ya Ntwa e e Tsididi go ne go na le dikakanyo tse pedi tse di farologaneng thata ka ka moo naga e tshwanetseng go busiwa ka teng.
Speaker notes
Tshwara se ka tekatekano le ka nnete, e seng ka katlholo ya boleng - ntlha ke gore lehlakore lengwe le lengwe le ne le dumela gore thulaganyo ya lona e botoka mme le tshaba gore le lengwe le tla anama. Ela tlhoko gore mo boammaaruring gope lehlakore ga le a ka la tshela ka nako tsotlhe go ya ka maikaelelo a lona. Kgotlhang e ya dikakanyo (ideology) e tlhalosa GORE goreng kganetsano e ne e utlwala e le e kgolo jaana: e ne e le ntwa ka ka moo lefatshe lotlhe le tshwanetseng go rulaganngwa ka teng.
Diphuthego tse pedi tse di hlometseng
Dinaga tsoopedi tse dikgolo di ne tsa aga dikgolagano tsa sesole go sireletsa lephata la tsona.
NATO, 1949
North Atlantic Treaty Organisation - USA le balekane ba yona ba Bophirima ba ne ba solofetsa go sireletsana.
Warsaw Pact, 1955
USSR le balekane ba yona ba Yuropa Botlhaba ba ne ba bopa kgolagano ya bona ya sesole jaaka karabo.
Lefatshe lotlhe le a lebeletse
Dinaga gongwe le gongwe di ne di gatelelwa go tlhopha lehlakore - kgotsa go leka go nna 'di sa ikamanya (non-aligned)'.
Speaker notes
Tlhalosa gore kgolagano e raya gore tlhaselo ya leloko le lengwe e balelwa jaaka tlhaselo ya botlhe. NATO e tlile pele (1949); Warsaw Pact e ne e le karabo ya Soviet (1955). Simolodisa 'go sa ikamanya (non-aligned)' - dinaga tse dintsi tse di sa tswang go ipusa, bogolo segolo kwa Aforika le Asia, di ne di leka go se ke tsa tsena ka fa lehlakoreng lepe. Se se baakanyetsa dislide tse di latelang tsa Aforika.
Motse o o kgaogantsweng: Berlin
Motse wa Jaremane wa Berlin o ne wa nna nngwe ya mafelo a a kotsi thata mo Ntweng e e Tsididi.
Morago ga ntwa, Jaremane le motsemoshate wa yona Berlin di ne tsa kgaoganngwa fa gare ga dinaga tse dikgolo. Ka 1948-1949 USSR e ne ya thibela Berlin Bophirima, e kgaola dijo le mafura. Bophirima ba ne ba araba ka Berlin Airlift, ba fofisetsa dithuso mo motshegare le bosigo - mme baofidi ba difofane ba Aforika Borwa ba ne ba tsaya karolo mo go fofiseng dithuso mo.
- Ka 1961 Botlhaba ba ne ba aga Lobota lwa Berlin (Berlin Wall) go emisa batho go tshabela kwa Bophirima.
- Lobota lo ne lwa nna sesupo se se tumileng thata sa lefatshe le le kgaogantsweng.
- Fa Lobota lo wa ka 1989, lo ne lwa supa gore Ntwa e e Tsididi e wela bokhutlong.
Speaker notes
Dirisa kgolagano ya selegae - baofidi ba difofane ba South African Air Force ba ne ba fofa mo Berlin Airlift - go supegetsa baithuti gore le Aforika Borwa e e kgakala e ne e le karolo. Latela tsela ya Lobota: lo agilwe ka 1961 go tshwara batho kwa Botlhaba, lo digilwe ka 1989 fa Ntwa e e Tsididi e phutlhama. Lobota ke sesupo se se molemo sa samente sa kakanyo ya 'Sesiro sa Tshipi' e e tswang mo slide 4.
Kgaisano ya dibetsa le kgaisano ya sebaka (space race)
Matlhakore oomabedi a ne a aga dibetsa tse di maatla go feta - tse di lekaneng go senya lefatshe makgetlo a mantsi.
Mo kgaisanong ya dibetsa (arms race) naga nngwe le nngwe e kgolo e ne e leka go aga dibetsa tse dintsi le tse di kotsi go feta e nngwe, go akaretsa bomo ya haetrojene (hydrogen bomb) e e maatla go feta. Se se ne sa dira tekatekano e e tshosang e gangwe e bidiwang 'tshenyego e e netefaditsweng ka bobedi' (mutually assured destruction) - fa lehlakore lengwe le tlhasela, oomabedi ba tla senngwa.
- Ka bo1960 matlhakore oomabedi a ne a na le dikete tsa dimisaele tsa nyuklia.
- Kganetsano e ne ya anamela kwa sebakeng: USSR e ne ya tlhatlosa Sputnik, satelaete ya ntlha, ka 1957.
- Baithuti ba sekolo mo dinageng tse dingwe ba ne ba ithuta ditlwaelo tsa 'obama o ipipe' (duck and cover) fa go ka nna le tlhaselo ya nyuklia.
Speaker notes
Tlhalosa 'tshenyego e e netefaditsweng ka bobedi' (MAD) ka mafoko a a bonolo: gope lehlakore ga le a ka la beta pelo go tlhasela pele ka gonne le lona le tla senngwa. 'Tekatekano ya poifo' e e ne ya boloka kagiso e e sa itsetseng. Golaganya kgaisano ya dibetsa le kgaisano ya sebaka - Sputnik (1957) e ne ya tshosa USA mme ya e kgothaletsa go fitlha Ngweding ka 1969. Ntlha ya 'obama o ipipe' e thusa baithuti go ikutlwa ka ka moo batho fela ba neng ba tshela le poifo ya nyuklia ka teng.
Mathata a Dimisaele a Cuba
Ka malatsi a le lesome le boraro ka 1962 lefatshe le ne la atamela ntwa ya nyuklia go feta ka pele.
Ka 1962 USSR e ne ya simolola go baya dimisaele tsa nyuklia mo setlhaketlhakeng sa Cuba, gaufi fela le lotshitshi lwa USA. Moporesitente wa USA John F. Kennedy o ne a batla gore di tlosiwe mme a thibela setlhaketlhake. Ka malatsi a le lesome le boraro a a bogale lefatshe le ne le boloka mowa.
- Moeteledipele wa Soviet Nikita Khrushchev kwa bofelong o ne a dumela go tlosa dimisaele.
- Jaaka pusetso, USA ka sephiri e ne ya dumela go tlosa dimisaele kwa Turkey le go se tlhasele Cuba.
- Mathata a ne a supa ka ka moo Ntwa e e Tsididi e neng e ka fetogela motlhofo ntwa ya nyuklia.
Speaker notes
Baya seemo: Cuba ke molekane wa bokomonisi wa USSR fela kwa mojakong wa USA, ka jalo dimisaele tsa Soviet teng di ne tsa tshosa USA. Bitsa baeteledipele ba babedi - Kennedy (USA) le Khrushchev (USSR). Gatelela gore tumalano e e fedisitseng mathata e ne e le tshekamelano, e seng phenyo ya lehlakore le lengwe, le gore dikarolo dingwe (go tlosa dimisaele tsa USA kwa Turkey) di ne tsa bolokwa sephiri. Se ke sekai se se phepafetseng go feta sa ka moo kgaisano ya dibetsa e neng e le kotsi ka teng.
Ntwa e e Tsididi ka bokhutshwane, 1945-1991
- 1945 Dibomo tsa athomo di latlhelwa mo Hiroshima le Nagasaki; Ntwa ya Bobedi ya Lefatshe e a fela
- 1948 Kthibelo ya Berlin le Airlift di a simolola
- 1949 NATO e a bopiwa; USSR e leka bomo ya yona ya ntlha ya athomo
- 1957 USSR e tlhatlosa Sputnik, satelaete ya ntlha
- 1961 Lobota lwa Berlin lo a agiwa
- 1962 Mathata a Dimisaele a Cuba
- 1989 Lobota lwa Berlin lo a wa
- 1991 Soviet Union e a kgaogana; Ntwa e e Tsididi e a fela
Speaker notes
Dirisa slide e go kopanya pele o retologela kwa Aforika. Kopa baithuti go bona mokgwa: dinako tsa kotsi e kgolo (1948, 1962) di latelwa ke kagiso e e sa itsetseng, morago bokhutlo jo bo bonya go tloga ka 1989. Bontsha gore Ntwa e e Tsididi e ne ya tsaya e ka nna dingwaga di le 46 - e telele go feta bontsi jwa batsadi ba baithuti ba ntse ba tshela.
Kgaisano ya lefatshe kwa Aforika
Fa dinaga tsa Aforika di gapa boipuso, dinaga tsoopedi tse dikgolo di ne di gaisanela botsala jwa tsona.
Go tloga bofelong jwa bo1950 dikoloni tse dintsi tsa Aforika di ne tsa nna dinaga tse di ipusang. USA le USSR oomabedi ba ne ba naya madi, dibetsa le tshegetso go fenya dinaga tse disha go ya ka fa lehlakoreng la bona. Ka dinako dingwe kgaisano e e ne ya tshusumetsa dintwa tsa boemedi (proxy wars) - dikgotlhang tse mo go tsona dinaga tse dikgolo di neng di tshegetsa matlhakore a selegae a a ganetsanang mo boemong jwa go lwa ka tlhamalalo.
- Baeteledipele ba bantsi ba Aforika ba ne ba tsena mo Mokgatlhong wa ba ba sa Ikamanyeng (Non-Aligned Movement), ba gana go tlhopha lehlakore.
- Dintwa tsa selegae mo dinageng tse jaaka Angola le Mozambique di ne tsa goga maatla a Ntwa e e Tsididi.
- Kganetsano ya Ntwa e e Tsididi e ne ya bopa thuso, kgwebo le dikgotlhang mo kontinenteng yotlhe.
Speaker notes
Tlhalosa 'ntwa ya boemedi (proxy war)' sentle - dinaga tse dikgolo di ne di lwantshana ka go sa tlhamalala ka go hlomisa le go thusa ka madi ditlhopha tsa selegae. Tlhalosa 'Mokgatlho wa ba ba sa Ikamanyeng (Non-Aligned Movement)' - setlhopha sa dinaga, tse dintsi tsa tsona di sa tswa go ipusa, tse di tlhophileng go se nne mo lephateng lepe. Angola ke sekai se segolo se re tla se isang kwa slide e e latelang ka Aforika Borwa. Gatelela gore ditshwetso tse di dirilweng kwa Washington le Moscow di ne di na le ditlamorago tsa mmatota, ka dinako dingwe tse di bolayang, mo bathong fela ba Aforika.
Tlhaolele le Ntwa e e Tsididi
Puso ya tlhaolele e ne ya dirisa dipoifo tsa Ntwa e e Tsididi go itshireletsa - mme ya goga Aforika Borwa mo ntweng ya kgaolo.
Puso ya tlhaolele ya Aforika Borwa e ne ya itshupa kwa Bophirima jaaka molekane yo o nonofileng wa kgatlhanong le bokomonisi (anti-communist). E ne ya dirisa poifo ya bokomonisi go itshireletsa mo go pitlaganyeng baganetsi - sekai ka Suppression of Communism Act ya 1950, e e neng e kwadilwe ka bophara mo e neng e ka didimatsa mongwe le mongwe yo o ganetsang tlhaolele.
- Puso e ne ya bitsa balwela-kgololesego ba bantsi 'bakomonisi' go ba senyetsa serodumo.
- Masole a Aforika Borwa a ne a lwa kwa Angola, kwa a neng a kopana le masole a Cuba a a tshegetsang lehlakore le lengwe.
- Fa Ntwa e e Tsididi e fela mo e ka nnang 1989-1990, tshegetso nngwe ya Bophirima ya tlhaolele e ne ya fokotsega, e thusa go bula kgoro ya dipuisano.
Speaker notes
Se ke slide e e botlhokwa ya 'go raya eng mo go rona?'. Dikakanyo tse pedi tse dikgolo: (1) mo teng, baeteledipele ba tlhaolele ba ne ba dirisa poifo ya lefatshe ya bokomonisi jaaka seipato sa go thibela, go tshwara le go didimatsa baganetsi - golaganya morago le Suppression of Communism Act. (2) Kwa ntle, Aforika Borwa e ne ya gogelwa mo kgotlhangkomeng ya boemedi ya Ntwa e e Tsididi kwa Angola, le go lwa le masole a Cuba. Supegetsa baithuti gore go bitsa baganetsi 'bakomonisi' e ne e le tswalo ya sepolotiki gantsi, e seng tlhaloso ya nnete. [SME] Netefatsa selekanyo sa dintlha se se lebeletsweng ka Angola/Ntwa ya Molelwane mo Mophatong wa 9 le go lekola tsela ya tshegetso e e fetogang ya Bophirima go ya go 1990.
Dipotso tsa tshekatsheko
Dirisa se o ithutileng sona go araba dipotso tse tsa mokgwa wa CAPS.
Araba ka dipolelo tse di feletseng. Dintlha tse di mo masakaneng di supa selekanyo sa dintlha tse di lebeletsweng.
Q. Tlhalosa gore goreng kganetsano fa gare ga USA le USSR e ne e bidiwa Ntwa e e 'Tsididi'. (4 marks)
Q. Tlhalosa lefelo LE LE LENGWE la kotsi la Ntwa e e Tsididi (Berlin KGOTSA Cuba) mme o tlhalose gore goreng le ne le le kotsi jaana. (6 marks)
Q. Tlhalosa DITSELA TSE PEDI tse Ntwa e e Tsididi e amileng Aforika kgotsa Aforika Borwa ka tsona. (4 marks)
Speaker notes
Dirisa tse jaaka tiro e e kwadilweng kgotsa puisano ya tlelase. Dikabelo tsa dintlha di latela mekgwa ya CAPS ya go theilweng-mo-metsweding le go kwala-serapa: dikarabo tsa dintlha di le 4 di tlhoka dintlha di se kae tse di phepa; karabo ya dintlha di le 6 e tlhoka serapa se sekhutshwane ka sesosa le tlamorago. Kgothaletsa baithuti go dirisa mareo a botlhokwa a thuto: superpower, ideology, kgaisano ya dibetsa, ntwa ya boemedi, kgatlhanong le bokomonisi.
Goreng Motlha wa Nyuklia le Ntwa e e Tsididi di sa ntse di le botlhokwa
Kganetsano e e sa kang ya nna ntwa e e tlhamaletseng e ne ya fetola lefatshe lotlhe - go akaretsa naga ya rona.
Dibomo tsa athomo tsa 1945 di ne tsa naya batho maatla a go itshenya, mme Ntwa e e Tsididi e e latetseng e ne ya kgaoganya lefatshe dingwaga di ka nna masome a matlhano. E ne ya fela ka kagiso mo e ka nnang 1989-1991 fa Lobota lwa Berlin lo wa le Soviet Union e kgaogana.
- Dibetsa tsa nyuklia di sa ntse di le teng, ka jalo ditshwetso tsa Motlha wa Nyuklia di sa ntse di na le rona gompieno.
- Ntwa e e Tsididi e ne ya bopa boipuso, dintwa le dipolotiki mo Aforika yotlhe.
- Kwa Aforika Borwa, bokhutlo jwa yona bo ne jwa thusa go bula sebaka sa go ya kwa temokerasing ka bo1990.
Speaker notes
Konela ka go boela kwa dikgweding tse pedi tsa slide 1: Motlha wa Nyuklia le Ntwa e e Tsididi. Gatelela ntlha ya tsholofelo ya gore Ntwa e e Tsididi e ne ya fela kwantle ga masetlapelo a nyuklia a a boifiwang, e bile e le ka kagiso bontsi. Golaganya le matshelo a baithuti: Aforika Borwa ya temokerasi e ba e itseng e ne ya tswa mo lefatsheng le le neng le fetoga fa Ntwa e e Tsididi e fela. Se se golaganya le pele kwa yuniting ya Mophato wa 9 Kotara ya 3 ka dintlha tsa phetogo mo histori ya Aforika Borwa.
- Grade
- Grade 9
- Subject
- History
- CAPS topic
- The Nuclear Age and the Cold War
- Resource type
- Presentation