Ka moo mouwane (steam), difekthori le metse e fetotseng Boritane ka teng - le ka moo lekhukhu leo la phetogo le fitlhileng kwa borwa jwa Aforika ka teng.
Speaker notes
Simolola ka go botsa barutwana gore ke metšhini le ditshegofatso dife tse ba di dirisang letsatsi le letsatsi tse di tlhokang difekthori, motlakase kgotsa mafura gore di nne teng. Tlhalosa dikarolo tse pedi tsa setlhogo se: sa ntlha ke Phetogo ya Diindaseteri e e simolotseng kwa Boritane, morago ga foo ka moo tlhokego ya didirisiwa tse di sa berekiweng, mmaraka le badiri e gogileng borwa jwa Aforika mo lefatsheng le le tshwanang la diindaseteri - segolo bogolo ka ditaamane le gauta. Tlhalosa 'phetogo' e le phetogo e e bofefo thata e e boteng mo tseleng e batho ba tshelang le go bereka ka yona.
Go simolola mo e ka nnang ka bo1760, Boritane bo ne jwa fetoga go tswa mo go direng dilo ka diatla go ya go di dira ka metšhini mo difekthoring.
Phetogo ya Diindaseteri e ne e le paka, e e simolotseng kwa Boritane bogareng jwa bo1700, fa metšhini e mesha le metswedi e mesha ya maatla di ne di letla batho go dira dithoto ka bonako jo bogolo le ka dipalo tse dikgolo go feta pele. Tiro e ne ya tswa mo malapeng le mo diwokoshopong tse dinnye ya ya mo difekthoring tse dikgolo.
- Pele: batho ba le bantsi ba ne ba lema mmu le go dira dithoto ka diatla mo malapeng.
- Morago: batho ba le bantsi ba ne ba bereka metšhini mo difekthoring kwa metseng le kwa metsemegolo.
- Boritane bo ne jwa eta pele ka gonne bo ne bo na le malahle, tshipi, madi a go beeletsa le ditsela tsa kgwebo go ralala mmusomega wa bona.
Speaker notes
Gatelela tswelelopele le phetogo. Batho ba ne ba tlhola ba dira lesela, didirisiwa le dijana - fela ka diatla le ka dipalo tse dinnye. Phetogo e ne e le mo bogolong le mo bonakong. Tsenya kgopolo ya gore go simolola ga Boritane go ne go ikaegile ka bontlha ka khumo le didirisiwa tse di sa berekiweng tse di tswang mo dikoloneng tsa jona tsa kwa ntle, mo go nnang botlhokwa fa re fitlha kwa borwa jwa Aforika.
Enjine ya mouwane e ne ya naya difekthori motswedi wa maatla o o nonofileng le o o ikanyegang o o neng o sa ikaege ka dinoka kgotsa phefo.
Metšhini ya pele e ne e kganngwa ke maotwana a metsi, ka jalo difekthori di ne di tshwanela go agiwa go bapa le dinoka tse di elelang ka bonako. Mo bo1760 le bo1770 moenjeniri wa Sekotšhe James Watt o ne a tokafatsa thata enjine ya mouwane, e e neng e sha malahle go bilisa metsi le go kganna metšhini. Jaanong fekthori e ne e ka agiwa gongwe le gongwe fela.
- Dienjine tsa mouwane di ne di gogela metsi kwa ntle ga meepo e e boteng ya malahle le ya ditshipi.
- Di ne di kganna metšhini ya go otlha le ya go loga mo difekthoring tsa masela.
- Moragonyana di ne tsa kganna diterena le dikepe, di suta dithoto le batho ka bonako.
Speaker notes
Boloka saense e le motlhofo: fisa metsi go nna mouwane, mouwane o kgorometsa pisiton, pisiton e dikolosa lebili le le kgannang metšhini. Kgololosego e kgolo e enjine ya ga Watt e neng e e naya ke lefelo - difekthori di ne di sa tlhoke go nna go bapa le noka. Golaganya kwa pele: malahle, mafura a a neng a fepa enjine ya mouwane, e nna nngwe ya diindaseteri tse di golileng ka bonako thata.
Metšhini, badiri le diura tse di beilweng di ne tsa kopanngwa ka fa tlase ga borulelo bo le bongwe.
Metšhini
Metšhini e megolo e e nang le maatla e ne e dira ka metsotswana se se neng se tsaya modiri diura ka diatla.
Tshupanako
Badiri ba ne ba tshwanela go goroga ka nako mme ba bereka dishifi tse ditelele, tse di beilweng ke tshipi ya fekthori.
Meputso
Batho ba ne ba se tlhole ba dira dithoto ka botlalo; ba ne ba duelwa moputso go dira tiro e le nngwe e nnye letsatsi lotlhe.
Speaker notes
Dirisa dikarata tse tharo go tlhalosa se se neng se le sesha ka tiro ya fekthori: taolo ka tshupanako, karoganyo ya tiro go nna ditiro tse dinnye tse di boelediwang, le go ikaega ka moputso go na le mmu kgotsa botswerere. Kopa barutwana go bapisa se le ka moo tiro e neng e rulagantswe pele - kwa gae, ka lebelo la lelapa ka bolona. Se se baakanyetsa tshenyegelo ya batho mo teraeding e e latelang.
Diindaseteri tse ntšha le dipalangwa tse ntšha di ne di ijelanya mme tsa anama go ralala Boritane.
Dienjine tsa mouwane di ne di tlhoka malahle, metšhini le direile di ne di dirwa ka tshipi le moragonyana ka tshipiboyethata (steel), mme diterena tsa mouwane di ne di suta tsotlhe ka bonako go ralala naga. Ka 1830 Sepoo sa Liverpool le Manchester se ne sa bulwa, se bontsha ka moo batho le dithoto di neng di ka tsamaya ka bonako jang.
- Go epa malahle le go dira tshipi go ne ga gola go nna diindaseteri tse dikgolo.
- Dipoo le dikanale di ne di golaganya meepo, difekthori, metse le maemakepe.
- Dikepe tsa mouwane di ne di suta dithoto tsa Boritane - le go tlisa didirisiwa tse di sa berekiweng - go ralala mmusomega.
Speaker notes
Bontsha ketane ya ditiragalo: mouwane o tlhoka malahle, metšhini le direile di tlhoka tshipi, dipoo di suta ka bobedi mme di bula mebaraka e mesha. Ke gone ka moo bo-rahisitori ba se bitsang 'phetogo' - phetogo e le nngwe e tlisa e nngwe. Gatelela kgolagano ya mmusomega (dikepe tsa mouwane le kgwebo) ka gonne e golagana thwii le lebaka la go bo Boritane bo ne jwa anamela mafelong a a jaaka borwa jwa Aforika.
Difekthori di ne di gogela dipalo tse dikgolo tsa batho go tswa magaeng go ya metseng e e golang ka bonako.
Toropoyaganyo e raya go gola ga metse le metsemegolo fa batho ba fudugela kwa go yona. Fa difekthori di ntse di bulwa, malapa a ne a tswa masimong go batla tiro, mme metsemegolo e e jaaka Manchester le Birmingham e ne ya gola ka bonako thata. Matlo, metsi le boitshekiso gantsi di ne di sa kgone go tsamaya le lebelo.
- Badiri ba ne ba patagana mo matlong a a tlhwatlhwa e kwa tlase, a a pitlaganeng go bapa le difekthori.
- Go pitlagana le boitshekiso jo bo bokoa di ne di anamisa malwetse.
- Ka lekgetlho la ntlha, dinaga tse dintsi di ne di na le batho ba bantsi ba ba nnang mo metseng go feta ba ba nnang masimong.
Speaker notes
Tlhalosa toropoyaganyo sentle ka gonne ke lereo la botlhokwa la CAPS mme le boa fa re leba Aforika Borwa. Lekalekanya setshwantsho: metsemegolo e ne e naya tiro le meputso, fela metsemegolo ya pele ya diindaseteri e ne e pitlagane le go se nne le pholo. Botsa barutwana gore a toropo ya bona kgotsa motsemogolo o o gaufi o godile ka ntlha ya ditiro - golaganya kgopolo le lefatshe la bona.
Phetogo e ne ya tlisa khumo e kgolo mo go bangwe le tiro e e boima le e e kotsi mo go ba le bantsi.
Beng ba difekthori le bagwebi ba ne ba huma, mme maemo a magareng a masha a ne a tlhagelela. Fela badiri ba le bantsi - go akaretsa basadi le bana - ba ne ba dira diura tse ditelele mo difekthoring le meepong e e kotsi ka tuelo e potlana. Ka nako, badiri ba ne ba tlhoma mekgatlho ya badiri mme ba tlhabana go batla melao ya go ba sireletsa.
- Bana ba ne ba bereka mo difekthoring le meepong, mme ba le bantsi ba ne ba gobala. [SME] Netefatsa dingwaga tse di rileng kgotsa dipalopalo pele ga di dirisiwa.
- Bafetodi ba ne ba fenya melao e e lekanyetsang diura tsa tiro le tiro ya bana.
- Setšhaba se ne sa kgaogana thata go nna maemo a a humileng a beng le maemo a badiri.
Speaker notes
Tshwara se ka maikarabelo: ntlha ke gore diindasetereyaganyo e ne ya tlisa tswelelopele le mathata ka nako e le nngwe. Gatelela sesosa le ditlamorago - maemo a a bokoa a ne a gogela badiri go itlhomela mekgatlho le go kgothaletsa melao ya diphetogo. Letshwao la [SME] le tshwaya ntlha ya tiro ya bana: e boloke e le kakaretso ntle le fa motlhatlhobi a naya dingwaga kgotsa dipalo tse di netefaditsweng. Kgopolo e ya maemo a a humileng a beng le maemo a badiri e fetela thwii kwa meepong ya Aforika Borwa.
- 1764 Spinning jenny e potlakisa go dira tlhale
- 1769 James Watt o kwadisa enjine ya gagwe ya mouwane e e tokafaditsweng
- 1785 Power loom e dira go loga ka metšhini
- 1825 Sepoo sa ntlha sa mouwane sa setšhaba (Stockton go ya Darlington)
- 1830 Sepoo sa Liverpool le Manchester se a bulwa
- 1840s Boritane ke maatla a magolo a diindaseteri mo lefatsheng
Speaker notes
Dirisa tatelano e ya nako go kopanya karolo ya Boritane ya setlhogo pele o tshelela kwa borwa jwa Aforika. Kopa barutwana go bona paterone: metšhini ya masela pele, morago maatla a mouwane, morago dipoo tse di sutang tsotlhe. Ela tlhoko gore didata tse ke dintlha tsa phetogo tse di ka bonang, e seng ditiragalo tsotlhe tse di botlhokwa. [SME] Motlhatlhobi a netefatse didata tse di tlhomameng kgatlhanong le tatelano ya diithurulo ya SAHO pele ga go gatisiwa.
Boritane jo bo nang le diindaseteri bo ne bo tlhoka didirisiwa tse di sa berekiweng, mebaraka e mesha le badiri ba ba tlhwatlhwa e potlana - mme bo ne jwa leba kwa dikoloneng tsa jona.
Difekthori tsa Boritane di ne di tlhoka didirisiwa tse di sa berekiweng tse di jaaka mmidi (cotton), boya le ditshipi, mme bagwebi ba bona ba ne ba batla mebaraka e mesha go rekisa dithoto tse di weditsweng. Se se ne sa kgothaletsa Boritane go anamisa mmusomega wa jona, go akaretsa go tsena kwa borwa jwa Aforika. Fa ditaamane mme morago gauta e ne ya fitlhelwa kwa, kgogedi eo e ne ya nna maatla thata.
- Diikonomi tsa diindaseteri di ne di tlhoka didirisiwa tse dikolone di neng di ka di tlamela.
- Madi a Boritane le metšhini di ne di elela go epa le go aga dipoo.
- Se gantsi se bidiwa Phetogo ya Diminerale kwa Aforika Borwa.
Speaker notes
Kopanya dikarolo tse pedi tsa setlhogo ka phepafalo. Maatla a a tshwanang a a diindasetereitseng Boritane - tlala ya didirisiwa tse di sa berekiweng, mebaraka le poelo - a ne a fetola borwa jwa Aforika. Tsenya 'Phetogo ya Diminerale' e le leina la selegae la phetogo ya diindaseteri e e bofefo ya Aforika Borwa, e e kganntsweng ke meepo go na le masela. Se ke ntlha e kgolo ya go retologa ya thuto.
Go fitlhelwa ga ditaamane go ne ga fetola kgaolo e e didimetseng go nna toropo ya meepo e e golang ka bonako mo e ka nnang mo bosigong bo le bongwe.
Go simolola ka 1867 ditaamane di ne tsa fitlhelwa gaufi le dinoka tsa Orange le Vaal, mme lekgohu le legolo la simologa go dikologa se se neng sa nna Kimberley. Diketekete tsa baepi ba ne ba epa Mokoti o Mogolo (Big Hole) o o tumileng. Ka 1888 Cecil John Rhodes o ne a kopanya meepo ka fa tlase ga khampani ya gagwe, De Beers Consolidated Mines, a bona taolo ya bontsi jwa phepelo ya ditaamane ya lefatshe.
- Kimberley e ne ya gola go nna nngwe ya metse e megolo kwa borwa jwa Aforika.
- Baepi ba bannye ba ne ba sutisiwa fa dikhampani tse di humileng di ne di tsaya bookamedi.
- Badiri ba bantsho ba ne ba tsholwa mo dikamphong tse di tswaletsweng mme ba duelwa go menyane thata go feta badiri ba basweu.
Speaker notes
Kimberley ke sekai sa ntlha se se tlhamalletseng sa Phetogo ya Diminerale. Dikgopolo tse pedi tse dikgolo: lekgohu le ne la tlhola toropo e kgolo ya diindaseteri mo teng ga naga, mme taolo e ne ya fetela ka bonako go tswa mo baeping ba le bantsi ba bannye go ya go dikhampani di se kae tse di nang le maatla tse di eteletsweng pele ke Rhodes. Tsenya thulaganyo ya dikampho le badiri ba bafudugi ka bonolo fa; teraeding e e latelang e e tlhabolola. [SME] Netefatsa Eureka (1867) kgatlhanong le Kimberley 'New Rush' (1871) fa didata tse di tlhomameng di tlhokega.
Go fitlhelwa ga gauta ka 1886 go ne ga tlhola Johannesburg mme ga dira gore Aforika Borwa e nne bogareng jwa ikonomi ya lefatshe.
Ka 1886 kgaka e kgolo ya gauta e ne ya fitlhelwa kwa Witwatersrand, mme toropo ya meepo ya Johannesburg e ne ya tlhaga mo dikgweding di se kae. Gauta e ne e le kwa boteng ka fa tlase ga mmu, ka jalo go e epa go ne go tlhoka metšhini e e tlhwatlhwa e kwa godimo, dikhampani tse dikgolo le dipalo tse dikgolo tsa badiri.
- Johannesburg e ne ya nna motsemogolo o o golang ka bonako thata kwa borwa jwa Aforika.
- Go epa kwa boteng go ne go tlhoka madi a mantsi, ka jalo matlo a meepo a ne a gola go nna a maatla thata.
- Gauta e ne ya dira gore Aforika Borwa e nne botlhokwa mo Boritaneng le mo ikonoming yotlhe ya lefatshe.
Speaker notes
Bapisa ditaamane le gauta. Ditaamane di ne di ka sela mo bokagodimong kwa tshimologong; gauta ya Witwatersrand e ne e le kwa boteng le ya boleng jo bo kwa tlase, ka jalo go simolola e ne e tlhoka metšhini e e boima, mesima e e boteng le madi a mantsi. Ke gone ka moo dikhampani tsa meepo tse di nang le maatla le badiri ba bantsi di neng tsa tlhaga ka bonako jaana. Johannesburg ke sekai se se tlhamalletseng sa Aforika Borwa sa toropoyaganyo e e kganntsweng ke diindaseteri.
Meepo e ne ya fetola gore Baaforika Borwa ba nne kae le ka moo ba tshelang le go bereka ka teng.
Meepo e ne e tlhoka badiri ba bantsi, ba tlhwatlhwa e potlana. Banna ba bantsi ba bantsho ba ne ba tsamaya dikgao tse ditelele go tswa dikgaolong tsa magae go ya go bereka meepong dikgwedi ka nako - thulaganyo ya badiri ba bafudugi (migrant labour) - fa malapa a bona a ne a sala kwa morago. Badiri ba ne ba nna mo dikamphong tse di pitlaganeng, ba duelwa meputso e potlana mme ba tshwanela go tshola dipasa tse di neng di laola motsamao wa bona.
- Makgetho le go latlhegelwa ke mmu di ne di kgothaletsa banna ba bantsi ba magae go batla tiro ya meepo.
- Dikgaogano tsa semorafe mo meputsong le mo matlong di ne di agilwe mo thulaganyong ya meepo.
- Motswako o wa badiri ba bafudugi le taolo ya semorafe o ne wa bopa Aforika Borwa dingwaga di le dintsi morago ga 1900.
Speaker notes
Ye ke teraeding e e tlhwaafalang thata - e neelane ka yona ka dintlha le ka kelotlhoko. Ikonomi ya diminerale ga e a ka ya tlhola khumo le metse fela; e ne ya tlhola thulaganyo ya badiri ba bafudugi, dikampho, meputso e e kwa tlase ya semorafe le taolo ya dipasa e e neng ya tlisa mathata a mannete le go kgaoganya malapa. Dira kgolagano le karolo ya Boritane: fela jaaka badiri ba Boritane ba ne ba lebana le maemo a a boima le setshaba se se kgaogantsweng, ikonomi ya meepo ya Aforika Borwa e ne ya tlhola go se lekalekane go go boteng - fano go rulagantswe ka melelwane ya semorafe. Se se golaganya kwa pele le ditlhogo tsa moragonyana tsa kgethologanyo le tlhaolele.
Maatla a a tshwanang a diindaseteri a ne a tlhola diphetogo tse di tshwanang mo mafelong a mabedi a a farologaneng thata.
Speaker notes
Dirisa teraeding e ya go bapisa go ntsha bokgoni jwa CAPS jwa papiso. Go tshwana: kgolo e bofefo ya diindaseteri, metsemegolo e e golang ka bonako, dikgaogano tse dikgolo tsa loago fa gare ga beng le badiri. Pharologano ya botlhokwa: kwa Aforika Borwa dikgaogano tseo di ne di rulagantswe ka semorafe, mme badiri e ne e le bafudugi bontsi jwa bona. Kopa barutwana go akantsha go tshwana go le gongwe le pharologano e le nngwe ka mafoko a bona pele o senola dikholomo.
Mouwane le difekthori di ne tsa fetola Boritane; ditaamane le gauta di ne tsa gogela borwa jwa Aforika mo lefatsheng le le tshwanang la diindaseteri.
Phetogo ya Diindaseteri e ne ya sutisetsa tiro go ya mo difekthoring tse di nang le maatla a metšhini, ya tlatsa metsemegolo ka batho, mme ya kgaoganya setshaba go nna beng le badiri. Tlhokego ya Boritane ya didirisiwa le mebaraka, mmogo le go fitlhelwa ga ditaamane le gauta, di ne tsa tlisa phetogo e e bofefo ya diindaseteri kwa borwa jwa Aforika ka sebopego sa Phetogo ya Diminerale.
Q. Tlhalosa ka moo enjine ya mouwane e fetotseng tsela e dithoto di neng di dirwa ka yona kwa Boritane. (4 marks)
Q. Tlhalosa ditsela tse pedi tse go fitlhelwa ga ditaamane le gauta go fetotseng botshelo ka tsona kwa borwa jwa Aforika. (6 marks)
Q. Naya tsela e le nngwe e phetogo ya diindaseteri e neng e tshwana ka yona kwa Boritane le kwa borwa jwa Aforika, le tsela e le nngwe e e neng e farologana ka yona. (4 marks)
Speaker notes
Konela ka go boela kwa potsong ya setlhogo: phetogo kwa Boritane e ne ya fitlha jang kwa borwa jwa Aforika? Boeletsa ketane - mouwane le difekthori, toropoyaganyo, kgaogano ya loago, morago maatla a a tshwanang a fitlha fano ka meepo. Dirisa dipotso tse tharo e le tiro e e kwadilweng kgotsa puisano; dikabo tsa maduo di latela mekgwa ya CAPS ya go kwala go go theilweng mo metsweding le go go anameng. Gakolola barutwana gore setlhogo se se baakanyetsa tiro ya moragonyana ka go anamela ga bokoloni, Ntwa ya Aforika Borwa le kgethologanyo.
- Grade
- Grade 8
- Subject
- History
- CAPS topic
- The Industrial Revolution in Britain and southern Africa
- Resource type
- Presentation