Ka moo mouwane (steam), difeketori le ditoropo di fetotsego Brithania - le ka moo lephulo leo la phetogo le fihlilego borwa bja Afrika.
Speaker notes
Thoma ka go botšiša baithuti gore ke dimitšhini le dilo tša boiketlo dife tseo ba di dirišago letšatši le letšatši tšeo di hlokago difeketori, mohlagase goba mafura go phela. Hlaloša dikarolo tše pedi tša sehlogo se: sa pele ke Phetogo ya Diintaseteri yeo e thomilego kua Brithania, gomme ka morago ka moo tlhokego ya dilo tša tlhago, mebaraka le badiri di gogetsego borwa bja Afrika lefaseng le tee la diintaseteri - kudukudu ka ditaamane le gauta. Hlaloša 'phetogo' e le phetogo ye e bjako, ye e tseneletšego ya ka moo batho ba phelago le go šoma ka gona.
Go tloga mo e ka bago ka bo-1760, Brithania e ile ya fetoga go tšwa go direng dilo ka diatla go ya go di dira ka dimitšhini ka difeketoring.
Phetogo ya Diintaseteri e be e le nako yeo e thomilego kua Brithania mo bogareng bja bo-1700, ge dimitšhini tše difsa le methopo ye mefsa ya maatla di dumeletše batho go tšweletša dithoto ka lebelo le godimo le ka bontši bjo bogolo go feta pele. Mošomo o ile wa tloga magaeng le diwelesetšhopong tše nnyane wa ya difeketoring tše dikgolo.
- Pele: batho ba bantši ba be ba lema mašemo gomme ba dira dithoto ka diatla ka magae.
- Ka morago: batho ba bantši ba be ba šomiša dimitšhini ka difeketoring ka ditoropong le metseng ye megolo.
- Brithania e ile ya eta pele ka gobane e be e na le malahla, tshipi, tšhelete ya go beeletša le ditsela tša kgwebo go ralala mmušotšhaba wa yona.
Speaker notes
Gatelela go tšwelapele le phetogo. Batho ba be ba dutše ba dira lešela, didirišwa le dibjana - eupša ka diatla le ka bontši bjo bonnyane. Phetogo e be e le ka bogolo le ka lebelo. Tsebiša kgopolo ya gore go eta pele ga Brithania go be go theilwe gape godimo ga lehumo le dilo tša tlhago tšeo di tšerwego dikoloning tša yona tša mose wa mawatle, e lego selo se bohlokwa ge re fihla borwa bja Afrika.
Enjene ya mouwane e ile ya fa difeketori mothopo wo maatla, wo o tshepagalago wa enetši wo o bego o sa ithekgi ka dinoka goba phefo.
Dimitšhini tša pele di be di šutišwa ke maotwana a meetse, ka gona difeketori di be di swanetše go agwa kgauswi le dinoka tše di elelago ka lebelo. Ka bo-1760 le bo-1770 moentšhineri wa Sekotšhe James Watt o ile a kaonafatša kudu enjene ya mouwane, yeo e bego e fiša malahla go bediša meetse le go šuthiša metšhini. Bjale feketori e be e ka agwa mo e ka bago kae goba kae.
- Dienjene tša mouwane di be di kgama meetse go tšwa dimaeneng tše di tseneletšego tša malahla le tšhipi.
- Di be di šuthiša metšhini ya go otlela le go loga ka difeketoring tša mašela.
- Ka morago di ile tša šuthiša ditimela le dikepe, di sepetša dithoto le batho ka lebelo.
Speaker notes
Boloka thutamahlale e le bonolo: fiša meetse gore e be mouwane, mouwane o kgorometša pisitone, pisitone e dikologiša leotwana leo le šuthišago metšhini. Tokologo ye bohlokwa yeo enjene ya Watt e e filego e be e le lefelo - difeketori di be di sa hlwe di swanetše go dula nokeng. Kgokaganya le tša ka pele: malahla, mafura ao a bego a fepa enjene ya mouwane, e ba ye nngwe ya diintaseteri tše di golago ka lebelo kudu.
Dimitšhini, badiri le diiri tše di beilwego di ile tša kopanywa ka fase ga marulelo a tee.
Dimitšhini
Dimitšhini tše dikgolo tša maatla di be di dira ka metsotso seo pele se bego se tšea modiri diiri go se dira ka diatla.
Tšhupanako (khloko)
Badiri ba be ba swanetše go fihla ka nako gomme ba šoma dishifi tše ditelele, tše di beilwego tšeo di laolwago ke tšhipi ya feketori.
Meputso
Batho ba be ba sa hlwe ba dira dithoto ka botlalo; ba be ba lefša moputso go dira mošomo o tee wo monnyane letšatši ka moka.
Speaker notes
Šomiša dikarata tše tharo tše go hlaloša seo se bego se le sefsa ka mošomo wa feketori: taolo ka tšhupanako, karogano ya mošomo go dira mešomo ye minnyane ye e boeletšwago, le go ithekga ka moputso go e na le naga goba bokgoni. Kgopela baithuti go bapetša se le ka moo mošomo o bego o rulagantšwe pele - ka gae, ka lebelo la lapa ka boyona. Se se beakanya ditshenyagalelo tša setho slaeteng ye e latelago.
Diintaseteri tše difsa le dinamelwa tše difsa di be di fepana gomme tša phatlalala go ralala Brithania.
Dienjene tša mouwane di be di nyaka malahla, metšhini le diporo di be di dirwa ka tshipi gomme ka morago ka tshipi ye e thatafaditšwego (steel), gomme diporo tša ditimela tša mouwane di be di sepetša tšohle tše ka lebelo go ralala naga. Ka 1830 Liverpool and Manchester Railway e ile ya bulwa, e bontšha ka moo batho le dithoto di bego di ka sepela ka lebelo le legolo bjale.
- Go epa malahla le go dira tshipi go ile gwa gola gwa ba diintaseteri tše dikgolo.
- Diporo tša ditimela le dikanale di ile tša kgokaganya dimaene, difeketori, ditoropo le dikou.
- Dikepe tša mouwane di be di sepetša dithoto tša Brithania - gomme di tliša dilo tša tlhago - go ralala mmušotšhaba.
Speaker notes
Bontšha molokoloko wa ditiragalo: mouwane o nyaka malahla, metšhini le diporo di nyaka tshipi, diporo tša ditimela di sepetša tše pedi gomme di bula mebaraka ye mefsa. Ke ka lebaka le bo-rahistori ba re e bitša 'phetogo' - phetogo e tee e hlohleletša e nngwe. Gatelela kgokagano ya mmušotšhaba (dikepe tša mouwane le kgwebo) ka gobane e kgokaganya thwii le lebaka leo Brithania e ilego ya katološa mafelong a swana le borwa bja Afrika.
Difeketori di ile tša goga bontši bjo bogolo bja batho go tšwa mafelong a magae go ya ditoropong tše di golago ka lebelo.
Toropofatšo e ra go gola ga ditoropo le metse ge batho ba huduga go ya go tšona. Ge difeketori di bulwa, malapa a ile a tlogela mašemo go nyaka mošomo, gomme ditoropo tša go swana le Manchester le Birmingham tša gola ka lebelo le legolo. Dintlo, meetse le bohlweki gantši di be di sa kgone go sepelelana le kgolo yeo.
- Badiri ba ile ba tlala ka dintlong tše theko e tlase, tše di pitlaganego kgauswi le difeketori.
- Go tlalana kudu le bohlweki bjo bo fokolago di ile tša phatlalatša malwetši.
- Ka lekga la mathomo, dinaga tše dintši di be di na le batho ba bantši ba go dula ditoropong go feta ba nageng.
Speaker notes
Hlaloša toropofatšo ka mo go kwagalago ka gobane ke lentšu le bohlokwa la CAPS gomme le boa ge re lebelela Afrika Borwa. Leka-lekanya seswantšho: ditoropo di be di fa mošomo le meputso, eupša ditoropo tša mathomo tša diintaseteri di be di tletše batho kudu e bile di sa phele gabotse. Botšiša baithuti ge e ba toropo ya bona goba toropo ye e lego kgauswi e golile ka lebaka la mešomo - kgokaganya kgopolo le lefase la bona.
Phetogo e ile ya hlolela ba bangwe lehumo le legolo gomme ya hlolela ba bantši mošomo o thata, wo kotsi.
Beng ba difeketori le babapatši ba ile ba huma, gomme go ile gwa tšwelela legoro le bogareng (middle class) le lefsa. Eupša badiri ba bantši - go akaretšwa basadi le bana - ba be ba šoma diiri tše ditelele ka difeketoring le dimaeneng tša kotsi ba lefša moputso o mo nnyane. Ka go ya ga nako, badiri ba ile ba thea mekgatlo ya badiri (trade unions) gomme ba lwela melao ya go ba šireletša.
- Bana ba be ba šoma ka difeketoring le dimaeneng, gomme ba bantši ba be ba gobala. [SME] Netefatša mengwaga goba dipalopalo dife goba dife pele o di šomiša.
- Bammušiši ba ile ba fenya melao ye e beago mellwane ya diiri tša mošomo le mošomo wa bana.
- Setšhaba se ile sa arogana kudu ka legoro le lehumilego la beng le legoro la badiri.
Speaker notes
Sepetša se ka maikarabelo: ntlha ke gore diintaseterifatšo e tlišitše tšwelopele le boima ka nako e tee. Gatelela sabo le seabe - maemo a mabe a ile a hlohleletša badiri go ikgokaganya ka mekgatlo le go kgothaletša melao ya mpshafatšo. Leswao la [SME] le swaya tša mošomo wa bana: e boloke e le ye kakaretšo ka ntle le ge mohlahlobi a fa mengwaga goba dipalo tše netefaditšwego. Kgopolo ye ya legoro le humilego la beng le legoro la badiri e fetela thwii dimaeneng tša Afrika Borwa.
- 1764 Spinning jenny e potlakiša go dira tlhale
- 1769 James Watt o ngwadiša enjene ya gagwe ya mouwane ye e kaonafaditšwego
- 1785 Power loom e dira gore go loga go dirwe ka metšhini
- 1825 Poro ya mathomo ya setšhaba ya mouwane (Stockton go ya Darlington)
- 1830 Liverpool and Manchester Railway e a bulwa
- 1840s Brithania ke naga ye e etago pele lefaseng ka diintaseteri
Speaker notes
Šomiša molokoloko wo wa dinako go tiišetša karolo ya Brithania ya sehlogo pele o tshelela borwa bja Afrika. Kgopela baithuti go lemoga sebopego: metšhini ya mašela pele, ke moka maatla a mouwane, ke moka diporo tša ditimela di sepetša tšohle. Ela hloko gore matšatšikgwedi a ke dinako tša phetogo tša ka mo e ka bago, e sego ditiragalo tša bohlokwa fela. [SME] Mohlahlobi a netefatše matšatšikgwedi a nepagetšego kgahlanong le molokoloko wa diteko wa SAHO pele go gatiša.
Brithania ya diintaseteri e be e nyaka dilo tša tlhago, mebaraka ye mefsa le badiri ba theko e tlase - gomme ya lebelela dikoloni tša yona.
Difeketori tša Brithania di be di nyaka dilo tša tlhago tša go swana le koto (cotton), boya bja dinku le ditshipi, gomme babapatši ba yona ba be ba nyaka mebaraka ye mefsa go rekiša dithoto tše di feditšwego. Se se ile sa gapeletša Brithania go katološa mmušotšhaba wa yona, go akaretšwa go tsena borwa bja Afrika. Ge ditaamane le ka morago gauta di hwetšwa mo, kgogo yeo e ile ya ba maatla kudu.
- Diekonomi tša diintaseteri di be di nyaka dilo tšeo dikoloni di bego di ka di fana.
- Tšhelete le metšhini ya Brithania di ile tša elela go tliša go epa le go aga diporo tša ditimela.
- Se gantši se bitšwa Phetogo ya Diminerale (Mineral Revolution) kua Afrika Borwa.
Speaker notes
Kgokaganya dikarolo tše pedi tša sehlogo ka go lebanya. Maatla ao a swanago ao a diintaseteritšego Brithania - tlhaelo ya dilo tša tlhago, mebaraka le poelo - a ile a fetoša borwa bja Afrika. Tsebiša 'Phetogo ya Diminerale' e le leina la selegae la phetogo ye e bjako ya diintaseteri ya Afrika Borwa, ye e šuthišwago ke go epa go e na le mašela. Ye ke ntlha ya phetogo ya thuto.
Go hwetšwa ga ditaamane go ile gwa fetoša selete se se homotšego go ba toropo ye e golago ka lebelo mo e ka bago bošegong bo tee.
Go tloga ka 1867 ditaamane di ile tša hwetšwa kgauswi le dinoka tša Orange le Vaal, gomme go ile gwa thoma kgohlano ye kgolo go dikologa seo se bilego Kimberley. Baepi ba dikete ba ile ba epa Big Hole ye e tumilego. Ka 1888 Cecil John Rhodes o ile a kopanya dimaene ka fase ga khamphani ya gagwe, De Beers Consolidated Mines, a hwetša taolo ya bontši bja ditaamane tša lefase.
- Kimberley e ile ya gola ya ba ye nngwe ya ditoropo tše dikgolo kua borwa bja Afrika.
- Baepi ba banyane ba ile ba kgorometšwa ntle ge dikhamphani tše humilego di tšea taolo.
- Badiri ba bathobaso ba be ba dula dikampeng tše di tswaletšwego gomme ba lefša go fokoletša kudu go feta badiri ba bašweu.
Speaker notes
Kimberley ke mohlala wa mathomo wo o kwagalago wa Phetogo ya Diminerale. Dikgopolo tše pedi tše dikgolo: kgohlano e hlodile toropo ye kgolo ya diintaseteri ka gare ga naga, gomme taolo ka pela ya tloga go baepi ba bantši ba banyane ya ya go dikhamphani tše mmalwa tše maatla tše di etilwego pele ke Rhodes. Tsebiša tshepedišo ya kampo le badiri ba go huduga ka boleta mo; slaete ye e latelago e a e hlaloša. [SME] Netefatša taba ya Eureka (1867) kgahlanong le Kimberley 'New Rush' (1871) ge matšatšikgwedi a nepagetšego a nyakega.
Go hwetšwa ga gauta ka 1886 go ile gwa hlola Johannesburg gomme gwa dira gore Afrika Borwa e be bohlokwa ekonoming ya lefase.
Ka 1886 mothapo o mogolo wa gauta o ile wa hwetšwa kua Witwatersrand, gomme toropo ya moepo ya Johannesburg ya tšwelela ka dikgwedi tše mmalwa. Gauta e be e le ka fase ga lefase kudu, ka gona go e epa go be go nyaka metšhini ye e bitšago tšhelete ye ntši, dikhamphani tše dikgolo le bontši bjo bogolo bja badiri.
- Johannesburg e ile ya ba toropo ye e golago ka lebelo le legolo kua borwa bja Afrika.
- Go epa go go tseneletšego go be go nyaka tšhelete ye ntši, ka gona dintlo tša moepo di ile tša ba maatla kudu.
- Gauta e ile ya dira gore Afrika Borwa e be bohlokwa go Brithania le go ekonomi ka moka ya lefase.
Speaker notes
Bapetša ditaamane le gauta. Ditaamane di be di ka topša godimo ga mmu mathomong; gauta ya Witwatersrand e be e le ka fase kudu e bile e le ya boleng bjo bo nyanyago, ka gona go tloga mathomong e be e nyaka metšhini ye boima, dikoti tše di tseneletšego le tšhelete ye ntši kudu. Ke ka lebaka leo dikhamphani tše maatla tša moepo le badiri ba bantši ba tšweletšego ka lebelo. Johannesburg ke mohlala wo o kwagalago kudu wa Afrika Borwa wa toropofatšo yeo e šuthišwago ke diintaseteri.
Dimaene di ile tša fetoša gore batho ba borwa bja Afrika ba dula kae le ka moo ba phelago le go šoma ka gona.
Dimaene di be di nyaka badiri ba bantši, ba theko e tlase. Banna ba bantši ba bathobaso ba ile ba sepela sebaka se setelele go tšwa mafelong a magae go ya go šoma dimaeneng dikgwedi ka nako - tshepedišo ya badiri ba go huduga (migrant labour) - mola malapa a bona a šala morago. Badiri ba be ba dula ka dikampeng (compounds) tše di tletšego, ba lefša meputso ye mennyane gomme ba swanetše go swara dipase tšeo di laolago motsamao wa bona.
- Metšhelo le go lahlegelwa ke naga di ile tša gapeletša banna ba bantši ba magae go nyaka mošomo wa maene.
- Dikarogano tša semorafe ka meputso le dintlo di be di agilwe ka tshepedišong ya moepo.
- Motswako wo wa badiri ba go huduga le taolo ya semorafe o ile wa bopa Afrika Borwa nako ye telele ka morago ga 1900.
Speaker notes
Ye ke slaete ye e šwabišago kudu - e hlaloše ka botlalo le ka šedi. Ekonomi ya diminerale ga se ya hlola fela lehumo le ditoropo; e hlodile tshepedišo ya badiri ba go huduga, dikampo, meputso ye e fokolago ya semorafe le ditaolo tša dipase tšeo di bakilego bothata bja nnete le go arola malapa. Dira kgokagano le karolo ya Brithania: bjalo ka ge badiri ba Brithania ba lebane le maemo a thata le setšhaba se se arogilego, ekonomi ya moepo ya Afrika Borwa e tšweleditše go se lekalekane mo go tseneletšego - mo go rulagantšwego ka mokgwa wa semorafe. Se se kgokaganya le dihlogo tša ka morago tša karoganyo (segregation) le kgethologanyo (apartheid).
Maatla ao a swanago a diintaseteri a tšweleditše diphetogo tše di swanago mafelong a mabedi a fapanego kudu.
Speaker notes
Šomiša slaete ye ya go bapetša go ntšha bokgoni bja CAPS bja papetšo. Go swana: kgolo ye bjako ya diintaseteri, ditoropo tše di golago ka lebelo, dikarogano tše bogale magareng ga beng le badiri. Phapano ye bohlokwa: kua Afrika Borwa dikarogano tšeo di be di rulagantšwe ka semorafe, gomme badiri e le ba go huduga kudu. Dira gore baithuti ba šišinye go swana go tee le phapano e tee ka mantšu a bona pele o utolla dikholomo.
Mouwane le difeketori di fetošitše Brithania; ditaamane le gauta di gogetše borwa bja Afrika lefaseng le tee la diintaseteri.
Phetogo ya Diintaseteri e ile ya šuthela mošomo ka difeketoring tša maatla a metšhini, ya tlatša ditoropo ka batho, gomme ya arola setšhaba ka beng le badiri. Tlhokego ya Brithania ya dilo le mebaraka, gotee le go hwetšwa ga ditaamane le gauta, di ile tša tliša phetogo ye bjako ya diintaseteri kua borwa bja Afrika ka sebopego sa Phetogo ya Diminerale.
Q. Hlaloša ka moo enjene ya mouwane e fetošitšego tsela yeo dithoto di bego di dirwa ka yona kua Brithania. (4 marks)
Q. Hlaloša ditsela tše pedi tšeo go hwetšwa ga ditaamane le gauta go fetošitšego bophelo kua borwa bja Afrika. (6 marks)
Q. Fa tsela e tee yeo phetogo ya diintaseteri e bego e swana ka yona kua Brithania le borwa bja Afrika, le tsela e tee yeo e bego e fapane ka yona. (4 marks)
Speaker notes
Phetha ka go boela potšišong ya sehlogo: phetogo kua Brithania e fihlile bjang borwa bja Afrika? Boeletša molokoloko - mouwane le difeketori, toropofatšo, karoganyo ya setho, ke moka maatla ao a swanago a fihla mo ka go epa. Šomiša dipotšišo tše tharo bjalo ka mošomo wo o ngwadilwego goba poledišano; kabo ya maswao e latela mekgwa ya CAPS ya go theilwe methopong le ya go ngwala go go oketšegilego. Gopotša baithuti gore sehlogo se se beakanya mošomo wa ka morago ka katološo ya bokoloni, Ntwa ya Afrika Borwa le karoganyo.
- Grade
- Grade 8
- Subject
- History
- CAPS topic
- The Industrial Revolution in Britain and southern Africa
- Resource type
- Presentation