Ka fa dinaga tsa Yuropa di ileng tsa tsaya ka teng dingwaga di se kae fela mafatshe otlhe a Aforika - le ka fa Maaforika a ileng a lwela ka teng.
Speaker notes
Simolola ka go botsa baithuti gore ba akanya gore 'go gagamalela' go raya eng. Tlhalosa kgopolo e kgolo: magareng ga 1880 le 1900 dinaga tsa Yuropa di ne di gaisana go tsaya mafatshe le ditlamelo tsa Aforika, mme ka 1914 di ne di laola kontinente yotlhe e le nnye. Bontsha dikarolo tse tharo tsa thuto: gore ke ka ntlha yang Yuropa e ne e batla Aforika, ka fa ba ileng ba e kgaoganya ka teng kwa Kokoanong ya Berlin, le ka fa Maaforika a ileng a ganela ka teng.
Ka bogare jwa dingwaga tsa bo-1800 Aforika e ne e le legae la ditšhaba, magosi le mebuso di le makgolo tse di ikemetseng ka nosi.
Pele ga e ka nna 1880, Mayuropa a ne a gwebela bogolo go dikhutlo tsa lewatle tsa Aforika mme a na le dikoloni di se kae mo teng ga naga. Aforika e ne e na le mebuso, ditsela tsa kgwebo, dipuo le madumedi a yona, go simolola ka Bogosi jwa Sokoto kwa Bophirima jwa Aforika go ya go Bogosi jwa Zulu kwa borwa le mmuso wa bogologolo wa Ethiopia.
- Bontsi jwa kontinente bo ne bo busiwa ke Maaforika, e seng Mayuropa.
- Ditšhaba tsa Aforika di ne di gwebela gauta, meno a tlou, letsela, letswai le dilo tse dingwe mo dikgaolong tse di kgakala.
- Mayuropa a ne a itse dikhutlo tsa lewatle sentle mme a sa itse thata ka teng ga naga.
Speaker notes
Baakanya kgopolo e e phoso e e tlwaelegileng: Aforika e ne e sa 'phaphathiwe' kgotsa e sa 'letela go fitlhelwa'. E ne e na le ditšhaba tse di rulaganeng le tse di raraaneng tse di nang le mebuso le diikonomi tsa tsona. Se se botlhokwa ka gonne se bontsha go Gagamalela jaaka tlhaselo ya ditšhaba tse di neng di le teng, e seng go aga naga e e phaphathileng.
Go Gagamalela go ne go na le mabaka a ikonomi, a sepolotiki le a loago a a neng a kgorelentshana.
Diritlwana tse di sa direlwang
Difeketori tsa Yuropa (go tswa mo Phetogong ya Diindaseteri) di ne di tlhoka roba, mokgwelo, koporo, gauta le ditaamane.
Mebaraka e mesha
Dikoloni di ne di naya diindaseteri tsa Yuropa mafelo a go rekisa dithoto tse di dirilweng.
Kgaisano ya bosetšhaba
Boritane, Fora le Jeremane di ne di gaisana go bona maatla le tlotlo - go nna le dikoloni go ne go bontsha gore naga e ne e le 'kgolo'.
Dikakanyo le bodumedi
Bangwe ba Mayuropa ba ne ba re ba na le 'thomo ya go tlisa setso' go anamisa Bokeresete - ditumelo tse di neng di bopilwe ke dikakanyo tsa semorafe tsa gore Mayuropa a a fetela.
Speaker notes
Golaganya morago le setlhogo sa Mophato wa 8 Term 1 ka Phetogo ya Diindaseteri: diindaseteri di ne tsa tlhola tlala ya diritlwana le mebaraka, e e neng ya tsamaisa go Gagamalela. Bolela ka phepafalo gore 'thomo ya go tlisa setso' e ne e dirisiwa go itshwarela go fenya mme e ne e ikaegile ka dikakanyo tsa semorafe tsa gore Mayuropa a fetela - e seng tlhaloso e e nepagetseng kgotsa e e siameng ka Aforika.
Thekenoloji e ntšha le bongaka di ne tsa fetola tekano ya maatla go ya go madira a Yuropa.
Ka makgolokgolo a dingwaga malwetse a ne a thibela Mayuropa go tsena mo teng ga Aforika. Mo dingwageng tsa bo-1800 dithlolo tse disha di ne tsa fetola seo. Molemo o o bidiwang quinine o ne o sireletsa kgatlhanong le malaria, dikepe tsa mosi di ne di rwala masole go ya kwa godimo ga dinoka, mme diporo tsa terena le thelekerafo di ne di tsamaisa masole le melaetsa ka bonako.
- Tlhobolo ya Maxim e ne ya naya madira a Yuropa maatla a a bolayang kgatlhanong le madira a Aforika.
- Quinine e ne ya letla masole a Yuropa go falola mo dikgaolong tsa malaria.
- Dikepe tsa mosi, diporo tsa terena le thelekerafo di ne tsa dira gore go laole naga e e kgakala go nne motlhofo.
Speaker notes
Gatelela phapaano ya thekenoloji: madira a Aforika gantsi a ne a le magolo e bile a le pelokgale, mme tlhobolo ya Maxim le dithunya tsa sešweng di ne di naya bokgoni jo bogolo. Se se thusa baithuti go tlhaloganya KA FA palo e nnye ya Mayuropa e ileng ya kgona go fenya dikgaolo tse dikgolo jalo - e ne e se ka gonne ditšhaba tsa Aforika di ne di le bokoa kgotsa di sa batle go lwa.
Dinaga tsa Yuropa di ne tsa kopana kwa Berlin go dumalana melao ya go kgaoganya Aforika magareng ga tsona - mme ga go na Moaforika ope yo o neng a lalediwa.
Fa dinaga tsa Yuropa di ntse di kgethaganela go tsaya naga ya Aforika, kgaisano ya tsona e ne e tshosetsa go tlhola ntwa magareng ga tsona. Moeteledipele wa Jeremane Otto von Bismarck o ne a bitsa kokoano kwa Berlin go tswa Ngwanatsele 1884 go ya Tlhakole 1885. Baemedi ba e ka nna ditšhaba di le 14 tsa Yuropa (le United States) ba ne ba tla.
- Maikaelelo e ne e le go kgaoganya Aforika ka kagiso - go Mayuropa, e seng go Maaforika.
- Ga go na mmusi ope wa Moaforika yo o neng a lalediwa kwa kokoanong.
- Kokoano e ne ya konosetsa ka go saenwa ga General Act ka 26 Tlhakole 1885.
Speaker notes
Se ke tiragalo e e botlhokwa ya setlhogo. Dira dintlha di le pedi ka tlhomamo: (1) kokoano e ne e le ka ga go tila ntwa MAGARENG ga dinaga tsa Yuropa, e seng ka ga batho ba Aforika; (2) go tlogelwa gotlhelele ga Maaforika go ne go raya gore ditshwetso ka ga naga ya bone di ne di dirwa ntle le bone. Ke ka moo bo-rahisitori ba bonang Kokoano ya Berlin jaaka sesupo sa go Gagamalela gotlhe.
Kokoano ya Berlin e ne ya beya ka fa naga ya Yuropa e neng e ka tsaya karolo ya Aforika ka teng.
General Act e ne ya baya dikaelo tsa go tsaya naga. Kgopolo e e botlhokwa thata e ne e le 'go nna teng ka nnete': go tsaya naga, naga ya Yuropa e ne e tshwanetse go bontsha gore ruri e e laola, ka badiredi, masole kgotsa ditumalano. Se se ne se rotloetsa go kgethaganela go tsaya naga e ntsi ka mo go kgonegang.
- Naga e e tsayang khutlo ya lewatle e ne e tshwanetse go itsise tse dingwe ka pego ya yona.
- Molatswana wa noka ya Congo o ne wa bolelwa jaaka lefelo la kgwebo e e gololesegileng le le bulegetseng bagwebi botlhe ba Yuropa.
- Melelwane gantsi e ne e gagolwa jaaka mela e e otlolotseng mo mmapeng, e sa tsee tsia ditšhaba tsa Aforika mo lefatsheng.
Speaker notes
Tlhalosa 'go nna teng ka nnete' ka mafoko a a motlhofo: o ne o tshola naga fela fa o ne o ka bontsha gore o e laola, ka jalo dinaga di ne di kgethaganela go tlhoma difolaga le go saena ditumalano le (kgotsa go pateletsa ditumalano mo) baeteledipele ba Aforika. Gatelela tshenyegelo ya batho ya melelwane e e otlolotseng: ditšhaba di le nngwe di ne di kgaoganngwa magareng ga dikoloni tse pedi, mme ditlhopha tse di kgatlhanong di ne di patelediwa go nna mmogo - bothata jo bo sa ntseng bo ama melelwane ya Aforika le gompieno.
Ka 1914 mo e batlang e le Aforika yotlhe e ne e busiwa ke dinaga di se kae tsa Yuropa.
Mo dingwageng di se kae fela mmapa wa Aforika o ne wa gagwa sesha. Boritane le Fora di ne tsa tsaya dikarolo tse dikgolo, fa Jeremane, Belgium, Portugal, Italy le Spain di ne tsa tsaya mafatshe a mangwe. Ke Ethiopia le Liberia fela di ne tsa tshola boipuso jwa tsona.
- Boritane bo ne bo lora ka mola wa dikoloni 'go tswa Cairo go ya Cape Town'.
- Fora e ne e laola bontsi jwa Bophirima le Bokone jwa Aforika.
- Kgosi Leopold II wa Belgium o ne a tsaya Congo jaaka thoto ya gagwe ka nosi.
Speaker notes
Dirisa mmapa wa nnete wa hisitori mmogo le ono o o motlhofo fa o na le ona. Ntlha ke bonako le bogolo: kontinente yotlhe e kgaoganngwa mo e ka nnang kokomana e le nngwe. Ela tlhoko gore boipuso jwa Ethiopia bo golagana kwa pele le Ntwa ya Adwa (setlankana se se latelang), le gore Liberia e ne e thailwe ke batho ba ba gololotsweng go tswa United States.
Congo e bontsha ka fa puso ya bokoloni e neng e ka nna setlhogo ka teng fa poelo e ne e etelela pele batho.
Kgosi Leopold II wa Belgium o ne a tsamaisa Congo jaaka thoto ya gagwe ya poraefete go simolola ka 1885. Go kotula roba le meno a tlou gore a bone dipoelo tse dikgolo, badiredi ba gagwe ba ne ba pateletsa batho ba Congo go dira ka fa tlase ga thulaganyo ya thubakanyo le kotlhao e e setlhogo. Go dumelwa gore batho ba le dimilione ba ne ba swa ka ntlha ya thubakanyo, tlala le malwetse.
- Metse e ne e patelediwa go phutha roba kgotsa e lebana le kotlhao e e setlhogo.
- Dikgang tsa tshotlakako kwa bofelong di ne tsa tlhola pheretlhego mo Yuropa.
- Ka 1908 mmuso wa Belgium o ne wa tsaya taolo go tswa go Leopold.
Speaker notes
Tshola setlankana se ka kelotlhoko le ka dinnete - ke sengwe sa dikai tse di masisi thata tsa thubakanyo ya bokoloni. Boloka puo e tshwanetse maemo a dingwaga: tlhalosa tiro e e patelediwang le tshenyegelo ya yona e e boitshegang ntle le dintlha tse di tshwenyang. Thuto ke gore keletso ya poelo ka fa tlase ga puso ya bokoloni e ne ya tlhola pogo e kgolo, le gore batho kwa Yuropa le kwa Aforika kwa bofelong ba ne ba buelela kgatlhanong le yona. Dipalo tsa loso kwa Congo di a ganediwa magareng ga bo-rahisitori.
- 1880s Dinaga tsa Yuropa di kgethaganela go tsaya naga ya Aforika
- 1884 Kokoano ya Berlin e a bulwa (Ngwanatsele)
- 1885 General Act e a saenwa; Congo e nna ya ga Leopold
- 1896 Ethiopia e fenya Italy kwa Ntweng ya Adwa
- 1904 Kganetso ya Herero le Nama kwa Bophirima jwa Borwa jwa Aforika
- 1905 Kgaratlho ya Maji Maji kwa Botlhaba jwa Jeremane jwa Aforika
- 1908 Mmuso wa Belgium o tsaya Congo go tswa go Leopold
Speaker notes
Dirisa setlankana se go kopanya tatelano pele o tswa mo 'kgaoganyo' o ya 'kganetso'. Botsa baithuti go lemoga gore kganetso (Adwa, Herero le Nama, Maji Maji) e ne ya tla ka bonako morago ga go fenngwa - Maaforika a ne a se ka a amogela fela puso ya bokoloni. Ditlankana tse di latelang di sekaseka kganetso eo.
Mo kontinenteng yotlhe, ditšhaba tsa Aforika di ne tsa ganela go tserwe ke bokoloni ka mekgwa e mentsi e e farologaneng.
Puso ya bokoloni e ne e sa amogelwe ka setu. Bangwe ba baeteledipele ba Aforika ba ne ba lwa dintwa tsa kganetso, ba bangwe ba dirisa bodiplomate le ditumalano go sireletsa batho ba bone, mme batho ba le bantsi ba ba tlwaelegileng ba ne ba ganela ka go tswa mo tirong, go gana go duela makgetho le go boloka ditso tsa bone di tshela.
- Kganetso ya dibetsa: magosi le ditšhaba di ne tsa tsaya dibetsa kgatlhanong le madira a a tlhaselang.
- Kganetso ya bodiplomate: bangwe ba babusi ba ne ba buisana go fokotsa kgotsa go lekanyetsa taolo ya Yuropa.
- Kganetso ya letsatsi le letsatsi: batho ba ne ba ganela ka mosupatsela, go gana tirisano le ditso.
Speaker notes
Atolosa setshwantsho sa baithuti sa kganetso go feta dintwa tse di itsegeng. Kganetso e ne e akaretsa e seng ntwa fela mme le bodiplomate, go gana go duela makgetho, go falala le go tshedisa setso. Gatelela gore kganetso e ne e aname le mororo dikgaratlho tse dintsi tsa dibetsa kwa bofelong di ne tsa fenngwa ke maatla a mantsi a Yuropa - ditlankana tse pedi tse di latelang di naya dikai tse di tobileng.
Ethiopia e ne ya fenya madira a Italy a a tlhaselang mme ya tshola boipuso jwa yona.
Ka 1896, Italy e ne ya leka go fenya Ethiopia. Kgosikgolo Menelik II e ne ya kopanya madira a Ethiopia mme, kwa Ntweng ya Adwa ka 1 Mopitlwe 1896, ya fenya madira a Italy ka tlhomamo. Ethiopia e ne ya sala e le nngwe ya dinaga fela tsa Aforika tse di neng tsa tshola boipuso jwa tsona mo go Gagamaleleng.
- Menelik II o ne a agile madira a magolo, a a nang le dibetsa tse dintle le a a kopaneng.
- Phenyo e ne ya pateletsa Italy go amogela boipuso jwa Ethiopia.
- Adwa e ne ya nna sesupo se se ikgantshang sa kganetso ya Aforika mo kontinenteng yotlhe.
Speaker notes
Adwa e botlhokwa go tekatekano: e bontsha gore Maaforika a ne a kgona ebile a fenya madira a Yuropa. Tlhalosa gore ke ka ntlha yang e ile ya atlega - kopano ka fa tlase ga Menelik II, dibetsa tsa sešweng le kitso ya naga. E ne ya tlhotlheletsa mekgatlho e e kgatlhanong le bokoloni go feta Ethiopia. E dirise go ganetsa kgopolo epe ya gore phenyo ya Yuropa e ne e sa tilege.
Dikgaratlho tse pedi tse dikgolo kgatlhanong le puso ya Jeremane di bontsha bobedi bopelokgale jwa kganetso le tshenyegelo e e setlhogo.
Kwa Botlhaba jwa Jeremane jwa Aforika (gompieno Tanzania), kgaratlho ya Maji Maji (1905-1907) e ne ya kopanya ditšhaba di le dintsi kgatlhanong le go pateletswa go lema mokgwelo le puso e e setlhogo. Kwa Bophirima jwa Borwa jwa Jeremane jwa Aforika (gompieno Namibia), batho ba Herero le Nama ba ne ba tsoga ka 1904. Madira a Jeremane a ne a thubaganya bobedi jwa bone, mme tsela e ba neng ba tshwara Herero le Nama ka yona gompieno e amogelwa jaaka e nngwe ya dipolao tsa merafe tsa ntlha tsa ngwagakgolo wa bo-20.
- Maji Maji e ne ya kopanya ditlhopha tse di farologaneng kgatlhanong le mmaba o o tshwanang.
- Herero le Nama ba ne ba kgweediwa go ya sekakeng mme ba bolawa ka bontsi jo bogolo.
- Ditiragalo tse di bontsha bobedi maatla a kganetso le setlhogo sa puso ya bokoloni.
Speaker notes
Tshola setlankana se ka kelotlhoko - se ka ga polao ya bontsi. Mo maemong a Mophato wa 8, bitsa polao ya merafe ka boammaaruri mme o tila dintlha tse di tshwenyang. Gatelela dikakanyo di le pedi: bopelokgale le kopano ya kganetso (segolo Maji Maji e kopanya ditlhopha di le dintsi mmogo), le ditlamorago tse di boitshegang tse dinaga tsa bokoloni di neng di ikemiseditse go di dira. Se ke setlhogo se se masisi, se se tshwenyang se se tlhokang puisano e e ritibetseng le e e tlotlang mo phaposiborutelong. Dipalo tsa ba ba latlhegetsweng ke matshelo di farologana magareng ga metswedi.
Kgaoganyo ya Aforika e ne ya fetola kontinente ka ditsela tse di sa ntseng di utlwiwa gompieno.
Ka 1914 mo e batlang e le Aforika yotlhe e ne e le ka fa tlase ga taolo ya Yuropa. Ditšhaba tsa Aforika di ne tsa latlhegelwa ke boipuso le naga ya tsona, mme diikonomi tsa bokoloni di ne tsa agelwa go direla Yuropa. Melelwane e e gagilweng kwa Berlin e ne ya kgabaganya ditšhaba mme ya nna melelwane ya dinaga di le dintsi tsa sešweng tsa Aforika.
- Maaforika a ne a latlhegelwa ke boipuso jwa sepolotiki le taolo ya ditlamelo tsa bone.
- Melelwane ya bokoloni e ne ya tlhokomologa ditšhaba tsa Aforika mme e sa ntse e tlhola dikgotlhang gompieno.
- Kgaratlho kgatlhanong le puso ya bokoloni e ne ya gola go nna mekgatlho ya boipuso ya ngwagakgolo wa bo-20.
Speaker notes
Golaganya sengwe se se fetileng le se se leng gone jaanong: melelwane e mentsi ya Aforika ya gompieno, le dikgotlhang dingwe tsa yona, di simologa mo meleng e e gagilweng ke Mayuropa a a neng a ise a tsamaye kwa mafelong ao. Konosetsa ka go tswelela le phetogo - kganetso ya bo-1890 le bo-1900 e ne ya thaya metheo ya mekgatlho ya boipuso e baithuti ba tla e ithutang moragonyana. Mo maemong a Aforika Borwa, golaganya le ka fa taolo ya bokoloni le ya bajaki e ileng ya bopa ka teng tsela e e yang kwa Kopanong le kwa tlhaolele.
Go Gagamalela Aforika e ne e le go fenngwa ka bonako ga Aforika ke Yuropa - go ganediwa ka bopelokgale, ka ditlamorago tse di sa ntseng di le botlhokwa.
Mo e ka nnang kokomana e le nngwe, dinaga tsa Yuropa di ne tsa kgaoganya le go fenya mo e batlang e le Aforika yotlhe, di dumalana melao magareng ga tsona kwa Kokoanong ya Berlin ya 1884-1885 fa di tlogetse Maaforika gotlhelele. Maaforika a ne a ganela ka ntwa, bodiplomate le go itwantsha ga letsatsi le letsatsi - a fenya kwa Adwa mme a tsoga mo Maji Maji le kgatlhanong le puso ya Jeremane - mme bontsi jwa bone bo ne jwa fenngwa ke maatla a mantsi a dibetsa, go tlogela ditlamorago tse di teng tse di sa feleng.
Q. Tlhalosa mabaka a mabedi a a dirileng gore dinaga tsa Yuropa di batle go dira Aforika koloni mo bofelong jwa ngwagakgolo wa bo-19. (4 marks)
Q. Ke ka ntlha yang Kokoano ya Berlin ya 1884-1885 e bonwa jaaka ntlha ya phetogo e e botlhokwa? Bua ka bao ba neng ba le teng le bao ba neng ba tlogelwa. (6 marks)
Q. Tlhalosa sekai se le sengwe sa kganetso ya Aforika kgatlhanong le puso ya bokoloni mme o tlhalose se se re bontshang sona. (4 marks)
Speaker notes
Dirisa dipotso tse tharo jaaka tiro e e kwadilweng kgotsa puisano ya phaposiborutelo; dikabelo tsa maduo di supa mekgwa ya CAPS ya go ikaega ka metswedi le ya go kwala go atolositsweng. Gakolola baithuti ka tekatekano mo setlhogong se: go fenya ga Yuropa go ne go le ka bonako ebile gantsi go le setlhogo, mme Maaforika e ne e le badiri ba ba nang le seabe ba ba neng ba ganela ka ditsela di le dintsi. Se se baakanya diyuniti tse di latelang ka boipuso jwa Aforika jwa ngwagakgolo wa bo-20 le ka tsela ya Aforika Borwa ka nosi go ralala Kopano le tlhaolele.
- Grade
- Grade 8
- Subject
- History
- CAPS topic
- The Scramble for Africa: late 19th century
- Resource type
- Presentation