Ka moo, ka mengwagasome e mmalwa fela, maatla a Yuropa a ilego a thopa mo e nyakilego go ba Afrika ka moka - le ka moo ma-Afrika a ilego a lwela morago.
Speaker notes
Thoma ka go botsisa baithuti gore ba nagana gore lentsu 'go gagabela' le ra go reng. Hlalosa kgopolo ye kgolo: magareng ga mengwaga ya 1880 le 1900 dinaga tsa Yuropa di ile tsa phadisana go thopa naga le methopo ya Afrika, gomme go fihla ka 1914 di be di laola mo e nyakilego go ba kontinente ka moka. Bea pele ditlhale tse tharo tsa thuto: gore ke ka lebaka lang Yuropa e be e nyaka Afrika, ka moo ba e arotsego ka gona Khonferentsheng ya Berlin, le ka moo ma-Afrika a ilego a lwela morago.
Go fihla bogareng bja mengwaga ya bo-1800 Afrika e be e le legae la ditshaba, mebuso le mmuso wa dikete tse di ikemetsego.
Pele ga mo e ka bago 1880, ma-Yuropa a be a rekisa kudu go dikela ga mawatle a Afrika gomme a na le dikoloni tse mmalwa ka gare ga naga. Afrika e be e na le mebuso ya yona, ditsela tsa kgwebo, maleme le ditumelo, go tloga Khalifate ya Sokoto ka Bodikela bja Afrika go fihla Mmusong wa maZulu ka borwa le mmuso wa kgale wa Ethiopia.
- Bontsi bja kontinente bo be bo busiwa ke ma-Afrika, e sego ma-Yuropa.
- Ditshaba tsa Afrika di be di rekisana gauta, dinaka tsa tlou, masela, letswai le dilo tse dingwe mo mabap1 a a telele.
- Ma-Yuropa a be a tseba mawatle gabotse eupsa a sa tsebe ka gare ga naga.
Speaker notes
Lokisa kgopolo ye e fosagetsego yeo e tlwaelegilego: Afrika e be e se 'ye e se nago selo' goba e emetse 'go utollwa'. E be e na le ditshaba tse di rulaganego le tse di raraganego tse di nago le mebuso ya tsona le tsa ekonomi. Se se bohlokwa ka gobane se dira gore Go Gagabelwa go bonagale bjalo ka go hlaselwa ga ditshaba tse di lego gona, e sego go dula fase ga naga ye e se nago selo.
Go Gagabelwa go bile le mabaka a ekonomi, a dipolitiki le a leago ao a kgorometsanego.
Ditlabakelo tsa tlhago
Difaboroko tsa Yuropa (tse di tswago Phetogong ya Diintaseteri) di be di nyaka rabara, kotone, koporo, gauta le taemane.
Mmaraka o moswa
Dikoloni di file diintaseteri tsa Yuropa mafelo a go rekisa dithoto tsa tsona tseo di di dirilego.
Phadisano ya setshaba
Brithania, Fora le Jeremane di be di phadisana ka maatla le tlhompho - go ba le dikoloni go be go bontsha gore naga ke ye 'kgolo'.
Dikgopolo le bodumedi
Ba bangwe ba ma-Yuropa ba be ba re ba na le 'thomo ya go tlisa tswelopele' ya go phatlalatsa Bokriste - ditumelo tseo di bopilwego ke dikgopolo tsa semmala tsa gore ma-Yuropa a phagame.
Speaker notes
Kgokaganya morago le sehlogo sa Kreiti ya 8 Term 1 ka Phetogo ya Diintaseteri: diintaseteri di hlodile tlhologelo ya ditlabakelo tsa tlhago le mmaraka, seo se ilego sa kgweetsa Go Gagabelwa. Bolela ka go lebanya gore 'thomo ya go tlisa tswelopele' e be e somiswa go lokafatsa go thopa gomme e theilwe godimo ga dikgopolo tsa semmala tsa gore ma-Yuropa a phagame - e sego tlhaloso ya nnete goba ya toka ya Afrika.
Theknolotsi ye meswa le kalafo di ile tsa tswaletsa maatla ka lehlakoreng la madira a Yuropa.
Mengwageng ye mentsi malwetsi a be a thibela ma-Yuropa gore a se tsene ka gare ga Afrika. Ka mengwaga ya bo-1800 dihlolwa tse diswa di ile tsa fetola seo. Sehlare kwinini se ile sa sireletsa kgahlanong le malaria, dikepe tsa mouwane di ile tsa rwala mašole go rotogela dinokeng, gomme diporo tsa terene le thelekrafo di ile tsa suthisa mašole le melaetsa ka lebelo.
- Sethunya sa Maxim se file madira a Yuropa maatla a go bolaya kgahlanong le madira a Afrika.
- Kwinini e dumeletse mašole a Yuropa go phela mo mafelong a malaria.
- Dikepe tsa mouwane, diporo tsa terene le thelekrafo di dirile gore go be bonolo go laola naga ye kgole.
Speaker notes
Gatelela phapano ya theknolotsi: madira a Afrika a be a le mantsi ebile a le sebete, eupsa sethunya sa Maxim le dithunya tsa sebjalebjale di file mokgwa o mogolo. Se se thusa baithuti go kwesisa GORE ma-Yuropa a mannyane a ile a kgona bjang go thopa mafelo a magolo gakaakang - e be e se ka gobane ditshaba tsa Afrika di be di fokola goba di sa rate go lwa.
Maatla a Yuropa a kopane kua Berlin go dumelelana ka melao ya go arola Afrika magareng ga wona - gomme go se na le mo-Afrika o tee o memilwego.
Ge dinaga tsa Yuropa di be di phadisana go thopa naga ya Afrika, phadisano ya tsona e ile ya tshosa gore e ka hlola ntwa magareng ga tsona. Moetapele wa Jeremane Otto von Bismarck o ile a bitsa khonferentshe kua Berlin go tloga ka Dibatsela 1884 go fihla ka Dibokwane 1885. Baemedi ba mo e ka bago dinaga tse 14 tsa Yuropa (le United States) ba bile gona.
- Maikemisetso e be e le go arola Afrika ka khutso - go ba ma-Yuropa, e sego ma-Afrika.
- Ga go mmusi le o tee wa mo-Afrika yo a ilego a memelwa khonferentsheng.
- Kopano e ile ya fela ka go saenwa ga General Act ka la 26 Dibokwane 1885.
Speaker notes
Se ke tiragalo ye bohlokwa ya sehlogo. Bolela dintlha tse pedi ka go tia: (1) khonferentshe e be e le ka ga go efoga ntwa MAGARENG ga maatla a Yuropa, e sego ka batho ba Afrika; (2) go tlogelwa ka ntle ga ma-Afrika ka mo go feletsego go ra gore diphetho ka ga naga ya bona di dirilwe ka ntle ga bona. Ke ka lebaka le bao ba tsebago histori ba bonago Khonferentshe ya Berlin bjalo ka seka sa Go Gagabelwa ka bophara.
Khonferentshe ya Berlin e beile ka moo naga ya Yuropa e bego e ka thopa karolo ya Afrika ka gona.
General Act e beile ditlhahli tsa go thopa naga. Kgopolo ye bohlokwa e be e le 'effective occupation' (go dula ka kgonagalo): go thopa naga, maatla a Yuropa a swanetse go bontsha gore ruri a e laola, ka bahlankedi, mašole goba ditumelelano. Se se ile sa hlohleletsa kgohlano ya go dula godimo ga naga ye ntsi go kgonega.
- Maatla ao a thopago mawatle a swanetse le go tsebisa a mangwe ka thopo ya wona.
- Selete sa Noka ya Congo se ile sa tsebagatswa bjalo ka lefelo la kgwebo ya mahala le le bulegetsego barekisi ba Yuropa ka moka.
- Mellwane gantsi e be e thadilwe bjalo ka methaladi ye e otlologilego mmapeng, e hlokomologa ditshaba tsa Afrika tseo di dulago fase.
Speaker notes
Hlalosa 'effective occupation' ka mantsu a bonolo: o be o swara naga fela ge o kgona go bontsha gore o a e laola, ka fao maatla a ile a kgohlana go bea difolaga le go saena ditumelelano le (goba go gapeletsa ditumelelano go) baetapele ba Afrika. Gatelela ditshenyagalelo tsa batho tsa mellwane ye e otlologilego: setshaba se tee se be se aroganngwa magareng ga dikoloni tse pedi, gomme dihlopha tsa go fapana di gapeletswa go ba mmogo - bothata bjo bo sa tswelago pele go ama mellwane ya Afrika le lehono.
Go fihla ka 1914 mo e nyakilego go ba Afrika ka moka e be e bušwa ke maatla a mmalwa a Yuropa.
Ka mengwagasome ye mmalwa fela mmapa wa Afrika o ile wa thadiwa lefsa. Brithania le Fora di thopile dikarolo tse dikgolo, mola Jeremane, Belgium, Portugal, Italy le Spain di thopile mafelo a mangwe. Ke Ethiopia le Liberia fela tseo di ilego tsa boloka boipuso bja tsona.
- Brithania e be e lora ka mothaladi wa dikoloni go tloga 'Cairo go fihla Cape Town'.
- Fora e be e laola bontsi bja Bodikela le Leboa la Afrika.
- Kgosi Leopold II wa Belgium o thopile Congo bjalo ka thoto ya gagwe.
Speaker notes
Somisa mmapa wa nnete wa histori mmogo le wo o nolofaditswego ge o na le wona. Ntlha ke lebelo le bogolo: kontinente ka moka e arotswe mo e ka bago molokong o tee. Ela hloko gore boipuso bja Ethiopia bo kgokagana le pele go Ntwa ya Adwa (slaete ye e latelago), le gore Liberia e be e hlomilwe ke batho ba go lokollwa go tswa United States.
Congo e bontsha ka moo pušo ya bokoloni e bego e ka ba sehlogo ka gona ge poelo e etella batho pele.
Kgosi Leopold II wa Belgium o busitse Congo bjalo ka thoto ya gagwe go tloga ka 1885. Go buna rabara le dinaka tsa tlou bakeng sa poelo ye kgolo, bahlankedi ba gagwe ba gapeleditse batho ba Congo go soma ka fase ga tshemo ya boshula le kotlo ye sehlogo. Go dumelwa gore batho ba dimilione ba hwile ka lebaka la boshula, tlala le malwetsi.
- Metse e be e gapeletswa go kgoboketsa rabara goba e lebane le kotlo ye sehlogo.
- Ditaba tsa tlhokofatso mafelelong di ile tsa hlola pefelo kua Yuropa.
- Ka 1908 mmuso wa Belgium o ile wa tsea taolo go tswa go Leopold.
Speaker notes
Swara slaete ye ka bohlale le ka dinnete - ke ye nngwe ya mehlala ye e sehlogo kudu ya boshula bja bokoloni. Boloka polelo e le maleba go dilemo tsa baithuti: hlalosa mosomo wa kgapeletso le ditshenyagalelo tsa wona tse mpe tsa batho ka ntle le ditaba tse di boitshego. Thuto ke gore tlhologelo ya poelo ka fase ga pušo ya bokoloni e hlotse tlaišego ye kgolo, le gore batho kua Yuropa le Afrika mafelelong ba ile ba bolela kgahlanong le yona. Dipalo tsa bao ba hwilego kua Congo di a ngangišanwa magareng ga bao ba tsebago histori.
- 1880s Maatla a Yuropa a phadisana go thopa naga ya Afrika
- 1884 Khonferentshe ya Berlin e a bulega (Dibatsela)
- 1885 General Act e a saenwa; Congo e ba ya Leopold
- 1896 Ethiopia e fenya Italy Ntweng ya Adwa
- 1904 Kganetso ya Herero le Nama kua Bodikela-Borwa bja Afrika
- 1905 Mpherefere wa Maji Maji kua Bohlabela bja Afrika bja Jeremane
- 1908 Mmuso wa Belgium o tsea Congo go tswa go Leopold
Speaker notes
Somisa slaete ye go kopanya tatelano pele o suthela go tloga go 'karolo' go ya go 'kganetso'. Botsisa baithuti go lemoga gore kganetso (Adwa, Herero le Nama, Maji Maji) e tlile ka pela ka morago ga go thopa - ma-Afrika ga se a amogela pušo ya bokoloni feela. Dislaete tse di latelago di lebelela kganetso yeo.
Go ralala kontinente, ditshaba tsa Afrika di ganeditse go thopša ga bokoloni ka mekgwa ye mentsi ye e fapanego.
Pušo ya bokoloni ga se ya amogelwa ka setu. Baetapele ba bangwe ba Afrika ba lwile dintwa tsa kganetso, ba bangwe ba somisitse bodiplomate le ditumelelano go sireletsa batho ba bona, gomme batho ba bantsi ba tlwaelo ba ile ba gana ka go emiša mešomo, go gana go lefa metšhelo le go boloka ditso tsa bona di phela.
- Kganetso ka dibetsa: mebuso le ditshaba di tsere dibetsa kgahlanong le madira ao a hlaselago.
- Kganetso ka bodiplomate: babusi ba bangwe ba ile ba boledisana go fokotsa goba go lekanyetsa taolo ya Yuropa.
- Kganetso ya letsatsi le letsatši: batho ba ganeditse ka boipelaetso, go gana tirisano le setso.
Speaker notes
Katolosa seswantsho sa baithuti sa kganetso go feta dintwa tse di tumilego. Kganetso e akaretsa e sego ntwa fela eupsa le bodiplomate, go gana go lefa metšhelo, bofaladi le go phologa ga setso. Gatelela gore kganetso e be e ata le ge dintwa tse dintsi tsa dibetsa mafelelong di fentšwe ke maatla a magolo a dithunya a Yuropa - dislaete tse pedi tse di latelago di fa mehlala ya nnete.
Ethiopia e fentše madira a Italy ao a hlaselago gomme ya boloka boipuso bja yona.
Ka 1896, Italy e ile ya leka go thopa Ethiopia. Mmusišiši Menelik II o ile a kopanya madira a Ethiopia gomme, Ntweng ya Adwa ka la 1 Hlakola 1896, a fenya madira a Italy ka mo go tiilego. Ethiopia e ile ya sala e le e nngwe ya mebuso ya Afrika ye mmalwa yeo e ilego ya boloka boipuso bja yona Go Gagabelweng.
- Menelik II o be a agile lešole le legolo, le le hlomilwego gabotse le le kopanego.
- Phenyo e ile ya gapeletsa Italy go amogela boipuso bja Ethiopia.
- Adwa e ile ya ba seka se se ikgantshago sa kganetso ya ma-Afrika go ralala kontinente.
Speaker notes
Adwa e bohlokwa bakeng sa tekano: e bontsha gore ma-Afrika a be a ka kgona ebile a fentše madira a Yuropa. Hlalosa lebaka leo e atlegilego ka lona - kopano ka fase ga Menelik II, dibetsa tsa sebjalebjale, le tsebo ya naga. E hlohleleditše mekgatlo ya khahlanong le bokoloni go feta Ethiopia. E somise go ganetsa kgopolo efe goba efe ya gore phenyo ya Yuropa e be e sa efogege.
Mpherefere ye mebedi ye megolo kgahlanong le pušo ya Jeremane e bontsha bobedi sebete sa kganetso le ditshenyagalelo tse sehlogo.
Kua Bohlabela bja Afrika bja Jeremane (lehono Tanzania), mpherefere wa Maji Maji (1905-1907) o ile wa kopanya ditshaba tse dintsi kgahlanong le go lengwa ka kgapeletso ga kotone le pušo ye sehlogo. Kua Bodikela-Borwa bja Afrika bja Jeremane (lehono Namibia), batho ba Herero le Nama ba ile ba tsoga ka 1904. Madira a Jeremane a ile a pshatla ka bobedi, gomme ka moo a swereng Herero le Nama ka gona lehono go amogelwa bjalo ka o mongwe wa dipolao tsa setshaba (genocide) tsa mathomo tsa lekgolo la mengwaga la bo-20.
- Maji Maji o ile wa kopanya dihlopha tse di fapanego kgahlanong le lenaba le le tee.
- Herero le Nama ba ile ba raka lehwatateng gomme ba bolawa ka dipalo tse dikgolo.
- Ditiragalo tse di bontsha bobedi maatla a kganetso le sehlogo sa pušo ya bokoloni.
Speaker notes
Swara slaete ye ka hlokomelo - e šoma ka polao ya batho ba bantsi. Kua Kreiting ya 8, bitsa genocide ka botshepegi eupsa efoga dinnete tse di boitshego. Gatelela dikgopolo tse pedi: sebete le kopano ya kganetso (kudukudu Maji Maji o o kopantsego dihlopha tse dintsi), le ditlamorago tse mpe tseo maatla a bokoloni a bego a ikemiseditse go di gapeletsa. Se ke sehlogo se se boima, se se hlokago poledišano ye e iketlilego le ya tlhompho ka phaposing ya borutelo. Dipalo tsa bao ba hwilego di fapana magareng ga methopo.
Go arolwa ga Afrika go fetotše kontinente ka mekgwa yeo e sa kwalago le lehono.
Go fihla ka 1914 mo e nyakilego go ba Afrika ka moka e be e le ka fase ga taolo ya Yuropa. Ditshaba tsa Afrika di ile tsa lahlegelwa ke boipuso le naga, gomme diekonomi tsa bokoloni di agilwe go hlankela Yuropa. Mellwane ye e thadilwego kua Berlin e ile ya kgabaganya ditshaba gomme ya ba mellwane ya dinaga tse dintsi tsa sebjalebjale tsa Afrika.
- Ma-Afrika a lahlegetswe ke boipuso bja dipolitiki le taolo ya methopo ya bona.
- Mellwane ya bokoloni e hlokometše ditshaba tsa Afrika gomme e sa hlola dikgohlano le lehono.
- Ntwa kgahlanong le pušo ya bokoloni e ile ya gola ya ba mekgatlo ya boipuso ya lekgolo la mengwaga la bo-20.
Speaker notes
Kgokaganya nako ya kgale le ya bjale: mellwane ye mentsi ya sebjalebjale ya Afrika, le dikgohlano tse dingwe tsa yona, di rota methaladi ye e thadilwego ke ma-Yuropa ao a sa kago a beela leoto mafelong ao. Fetsa ka tswelopele le phetogo - kganetso ya bo-1890 le bo-1900 e beile motheo wa mekgatlo ya boipuso yeo baithuti ba tlago go e ithuta ka moso. Maemong a Afrika Borwa, kgokaganya le ka moo taolo ya bokoloni le ya badudi e ilego ya bopa tsela ya go ya go Union le apartheid.
Go Gagabela Afrika e bile go thopša ka lebelo ga Afrika ke Yuropa - go ganeditswe ka sebete, ka ditlamorago tse di sa lego bohlokwa.
Mo e ka bago molokong o tee, maatla a Yuropa a ile a arola le go thopa mo e nyakilego go ba Afrika ka moka, a dumelelana ka melao magareng ga wona Khonferentsheng ya Berlin ya 1884-1885 mola a tlogetse ma-Afrika ka mo go feletsego. Ma-Afrika a ile a ganetsa ka ntwa, bodiplomate le kganetso ya letsatsi le letsatsi - a fenya kua Adwa gomme a tsoga ka Maji Maji le kgahlanong le pušo ya Jeremane - eupsa bontsi bja ona bo fentšwe ke maatla a magolo a dithunya, gwa sala ditlamorago tse di tseneletsego le tse di sa felego.
Q. Hlalosa mabaka a mabedi ao ka wona dinaga tsa Yuropa di bego di nyaka go koloniša Afrika mafelelong a lekgolo la mengwaga la bo-19. (4 marks)
Q. Ke ka lebaka lang Khonferentshe ya Berlin ya 1884-1885 e bonwa bjalo ka sethopho se bohlokwa? Šupa go bao ba bilego gona le bao ba tlogetswego. (6 marks)
Q. Hlalosa mohlala o tee wa kganetso ya ma-Afrika kgahlanong le pušo ya bokoloni gomme o hlalose gore o re bontsha eng. (4 marks)
Speaker notes
Somisa dipotsiso tse tharo bjalo ka mosomo wo o ngwadilwego goba poledišano ya klase; dikabo tsa maraka di bontsha mekgwa ya CAPS ya go theilwe godimo ga methopo le ya go ngwala mo go katologilego. Gopotsa baithuti ka tekano ya sehlogo se: go thopša ga Yuropa go bile ka lebelo ebile gantsi go le sehlogo, eupsa ma-Afrika e be e le badiri ba mafolofolo bao ba ilego ba ganetsa ka mekgwa ye mentsi. Se se hloma diyuniti tse di latelago tsa boipuso bja Afrika bja lekgolo la mengwaga la bo-20 le tsela ya Afrika Borwa ka boyona ka Union le apartheid.
- Grade
- Grade 8
- Subject
- History
- CAPS topic
- The Scramble for Africa: late 19th century
- Resource type
- Presentation