Kamoo, ka lilemo tse seng kae feela, mebuso e matla ya Yuropa e ileng ya hapa hoo e batlang e le Afrika kaofela - le kamoo Maafrika a ileng a itwela.
Speaker notes
Qala ka ho botsa baithuti hore ba nahana hore 'ho hlasela' ho bolela eng. Hlalosa kgopolo e kgolo: pakeng tsa hoo e ka bang 1880 le 1900 dinaha tsa Yuropa di ne di qothisana lehlokoa ho hapa naha le mehlodi ya Afrika, mme ka 1914 di ne di laola hoo e batlang e le kontinente yohle. Hlahisa methapo e meraro ya thuto: hobaneng Yuropa e ne e batla Afrika, kamoo e ileng ya e arola Kopanong ya Berlin, le kamoo Maafrika a ileng a hanyetsa.
Ho fihlela bohareng ba dilemo tsa bo-1800 Afrika e ne e le lehae la mekgatlo, mebuso le mebuso e mengata e ikemetseng.
Pele ho hoo e ka bang 1880, Maeyuropa a ne a rekisa haholo hodima mabopo a Afrika mme a ne a e-na le dikoloni tse fokolang ka hare ho naha. Afrika e ne e e-na le mebuso, ditsela tsa kgwebo, dipuo le bodumedi ba yona, ho tloha Sokoto Caliphate ka bophirimela ho isa Mmusong wa Zulu ka boroa le mmusong wa kgale wa Ethiopia.
- Boholo ba kontinente bo ne bo busoa ke Maafrika, e seng Maeyuropa.
- Mekgatlo ya Maafrika e ne e rekisa gauta, mahwahwaba, masela, letswai le thepa e meng sebakeng se hole.
- Maeyuropa a ne a tseba mabopo hantle empa a sa tsebe hakalo ka hare ho naha.
Speaker notes
Lokisa kutlwisiso e fosahetseng e atileng: Afrika e ne e sa 'tlwaela' kapa e sa 'emetse ho fumanoa'. E ne e e-na le mekgatlo e rarahaneng, e hlophisitsoeng e nang le mebuso le meruo ya yona. Sena se bohlokwa hobane se hlalosa Ho Hlaseloa e le tlhaselo ya dinaha tse neng di le teng, e seng ho aha naha e se nang letho.
Ho Hlaseloa ho ne ho e-na le disosa tsa moruo, tsa dipolotiki le tsa setjhaba tse neng di sututsana.
Thepa ya motheo
Difeme tsa Yuropa (ho tswa Phetohelong ya Indasteri) di ne di hloka rabara, k'hothone, koporo, gauta le ditaemane.
Mebaraka e metjha
Dikoloni di ile tsa fa diindasteri tsa Yuropa dibaka tsa ho rekisa thepa ya tsona e entsoeng.
Kgohlano ya dinaha
Borithane, Fora le Jeremane di ne di qothisana ka matla le tlotla - ho ba le dikoloni ho ne ho bontsha hore naha e 'kgolo'.
Dikgopolo le bodumedi
Maeyuropa a mang a ne a re a na le 'thomo ya ho tswela pele' ho jala Bokreste - ditumelo tse thehiloeng dikgopolong tsa bohlanya ba hore Maeyuropa a phahame.
Speaker notes
Kgutlela morao sehloohong sa Kereiti ya 8 Term 1 ka Phetohelo ya Indasteri: indasteri e ile ya baka tlala ya thepa ya motheo le mebaraka, e ileng ya susumetsa Ho Hlaseloa. E-ba pepeneneng hore 'thomo ya ho tswela pele' e ne e sebedisoa ho lokafatsa tlhaselo mme e ne e itshetlehile ka dikgopolo tsa bohlanya tsa hore Maeyuropa a phahame - e seng tlhaloso e nepahetseng kapa e lokileng ka Afrika.
Theknoloji e ntjha le meriana di ile tsa sekamisetsa tekano ya matla ho mabotho a Yuropa.
Ka makholo a lilemo mafu a ile a thibela Maeyuropa ho kena ka hare ho Afrika. Lilemong tsa bo-1800 diqapi tse ntjha di ile tsa fetola seo. Sehlare kwinini se ile sa sireletsa kgatlhanong le malaria, dikepe tsa mouwane di ile tsa nkela masole ho nyoloha dinoka, mme diporo le thelekramo di ile tsa tsamaisa masole le melaetsa ka potlako.
- Sethunya sa mochine sa Maxim se ile sa fa mabotho a Yuropa matla a bolaeang kgatlhanong le mabotho a Maafrika.
- Kwinini e ile ya lumella masole a Yuropa ho phela dibakeng tsa malaria.
- Dikepe tsa mouwane, diporo le thelekramo di ile tsa etsa hore ho be bonolo ho laola naha e hole.
Speaker notes
Hatisa lekgaotwana la theknoloji: mabotho a Maafrika a ne a atisa ho ba maholo a bile a sebete, empa sethunya sa Maxim le dithunya tsa sejwalejwale di ile tsa fana ka monyetla o moholo. Sena se thusa baithuti ho utlwisisa KAMOO palo e nyenyane ya Maeyuropa e ileng ya kgona ho hapa dibaka tse kgolo hakana - e ne e se hobane mekgatlo ya Maafrika e ne e fokola kapa e sa batle ho lwana.
Mebuso e matla ya Yuropa e ile ya kopana Berlin ho lumellana ka melao ya ho arola Afrika hara bona - mme ho ne ho se na Maafrika a memiloeng.
Ha dinaha tsa Yuropa di ntse di potlakela ho hapa naha ya Afrika, kgohlano ya tsona e ne e sokela ho baka ntwa pakeng tsa tsona. Moetapele wa Jeremane Otto von Bismarck o ile a bitsa kopano Berlin ho tloha Pherekgong 1884 ho isa Hlakola 1885. Baemedi ba dinaha tse ka bang 14 tsa Yuropa (le United States) ba ile ba ba teng.
- Sepheo e ne e le ho arola Afrika ka kgotso - bakeng sa Maeyuropa, e seng bakeng sa Maafrika.
- Ha ho mmusi le a mong wa Moafrika ya ileng a memoa kopanong.
- Kopano e ile ya fela ka ho saenoa ha General Act ka la 26 Hlakola 1885.
Speaker notes
Ena ke ketsahalo ya sehlooho sa taba. Etsa dintlha tse pedi ka tiisetso: (1) kopano e ne e le mabapi le ho qoba ntwa PAKENG TSA mebuso e matla ya Yuropa, e seng ka batho ba Afrika; (2) ho qheleloa ka thoko ha Maafrika kaofela ho bolela hore diqeto ka naha ya bona di ile tsa etswa ntle le bona. Ke ka lebaka lena bo-radihistori ba bonang Kopano ya Berlin e le letshwao la Ho Hlaseloa hohle.
Kopano ya Berlin e ile ya hlophisa kamoo naha ya Yuropa e neng e ka hapa karolo ya Afrika ka teng.
General Act e ile ya beha ditataiso tsa ho hapa naha. Kgopolo ya bohlokwa ka ho fetisisa e ne e le 'ho nka naha ka nnete' (effective occupation): ho hapa naha, mmuso o matla wa Yuropa o ne o tlameha ho bontsha hore o e laola hantle, ka bahlanka, masole kapa ditumellano. Sena se ile sa kgothaletsa ho phuthumela ho nka naha e ngata kamoo ho ka kgonehang.
- Mmuso o hapang lebopo o ne o boetse o tlameha ho tsebisa ba bang ka seo o se hapang.
- Sebaka sa noka ya Congo se ile sa phatlalatsoa e le sebaka sa kgwebo e lokolohileng se bulehileng ho barekisi bohle ba Yuropa.
- Meedi hangata e ne e taroloa e le mela e otlolohileng hodima mmapa, ho iphapanyetsa metse ya Maafrika e fatshe.
Speaker notes
Hlalosa 'ho nka naha ka nnete' ka mantswe a bonolo: o ne o boloka feela naha haeba o kgona ho bontsha hore o e laola, kahoo mebuso e ile ya phuthumela ho jala lifolakga le ho saena ditumellano le baetapele ba Maafrika (kapa ho ba qobella ditumellano). Hatisa ditshenyehelo tsa botho tsa meedi e otlolohileng: metse e le meng e ile ya arolwa pakeng tsa dikoloni tse pedi, mme dihlopha tse qothisanang di ile tsa kopanngoa ka kgang - bothata bo sa ntseng bo ama meedi ya Afrika le kajeno.
Ka 1914 hoo e batlang e le Afrika kaofela e ne e busoa ke mebuso e mmalwa ya Yuropa.
Ka lilemo tse seng kae feela mmapa wa Afrika o ile wa boetse wa ngoloa botjha. Borithane le Fora di ile tsa nka dikarolo tse kgolo ka ho fetisisa, ha Jeremane, Belgium, Portugal, Italy le Spain di hapa dibaka tse ding. Ke Ethiopia le Liberia feela tse ileng tsa boloka boipuso ba tsona.
- Borithane e ne e lorile mola wa dikoloni 'ho tloha Cairo ho isa Cape Town'.
- Fora e ne e laola boholo ba bophirimela le leboya la Afrika.
- Morena Leopold II wa Belgium o ile a nka Congo e le thepa ya hae ka botho.
Speaker notes
Sebedisa mmapa wa nnete wa histori haufi le ona o bonolo haeba o na le ona. Ntlha ke lebelo le boholo: kontinente kaofela e arotsoe hoo e batlang e le molokong o le mong. Hlokomela hore boipuso ba Ethiopia bo hokahana le Ntwa ya Adwa (slaete e tlang), le hore Liberia e ne e thehiloe ke batho ba lokollotsoeng ba tswang United States.
Congo e bontsha kamoo puso ya bokoloni e neng e ka ba sehlogo ha phaello e etella batho pele.
Morena Leopold II wa Belgium o ile a busa Congo e le thepa ya hae ya poraefete ho tloha 1885. Ho fumana rabara le mahwahwaba bakeng sa phaello e kgolo, bahlanka ba hae ba ile ba qobella batho ba Congo ho sebetsa tlasa tsamaiso ya dikgoka le kotlo e sehlogo. Ho lumeloa hore batho ba dimilione ba shwele ka lebaka la dikgoka, tlala le mafu.
- Metse e ne e qobelloa ho bokella rabara kapa ho tobana le kotlo e boima.
- Ditaba tsa ditlhekefetso qetellong di ile tsa baka mokgosi Yuropa.
- Ka 1908 mmuso wa Belgium o ile wa nka taolo ho Leopold.
Speaker notes
Sebetsana le slaete ena ka hloko le ka dinnete - ke e nngwe ya mehlala e mabifi ka ho fetisisa ya dikgoka tsa bokoloni. Boloka puo e lokelang dilemo: hlalosa mosebetsi wa kgapeletso le ditlamorao tsa wona tse mpe ntle le dintlha tse tshosang. Thuto ke hore takatso ya phaello tlasa puso ya bokoloni e ile ya baka mahlomola a maholo, le hore batho ba Yuropa le Afrika qetellong ba ile ba buella kgahlanong le hona. Dipalo tsa ba shweleng Congo di a phehisanoa hara bo-radihistori.
- 1880s Mebuso ya Yuropa e phuthumela ho hapa naha ya Afrika
- 1884 Kopano ya Berlin e a buleha (Pherekgong)
- 1885 General Act e a saenoa; Congo e fetoha ya Leopold
- 1896 Ethiopia e hlola Italy Ntweng ya Adwa
- 1904 Kganyetso ya Herero le Nama South West Africa
- 1905 Bofetoheli ba Maji Maji German East Africa
- 1908 Mmuso wa Belgium o nka Congo ho Leopold
Speaker notes
Sebedisa slaete ena ho tiisa tatellano pele ho tloha 'karohanong' ho ya 'kganyetsong'. Kopa baithuti ho hlokomela hore kganyetso (Adwa, Herero le Nama, Maji Maji) e ile ya tla kapele kamora tlhaselo - Maafrika ha aa ka a amohela puso ya bokoloni feela. Dislaete tse latelang di sheba kganyetso eo.
Ho pholletsa le kontinente, mekgatlo ya Maafrika e ile ya hanyetsa ho nkeloa ha puso ke bokoloni ka mekgwa e mengata e fapaneng.
Puso ya bokoloni ha ea ka ya amoheloa ka kgotso. Baetapele ba bang ba Maafrika ba ile ba lwana dintwa tsa kganyetso, ba bang ba sebedisa botsebi ba dipuisano le ditumellano ho sireletsa batho ba bona, mme batho ba bangata ba tlwaelehileng ba ile ba hanyetsa ka ho ithella mosebetsi, ho hana ho lefa lekgetho le ho boloka meetlo ya bona e phela.
- Kganyetso ya dibetsa: mebuso le metse di ile tsa nka dibetsa kgahlanong le mabotho a hlaselang.
- Kganyetso ya dipuisano: babusi ba bang ba ile ba buisana ho fokotsa kapa ho lekanya taolo ya Yuropa.
- Kganyetso ya letsatsi le letsatsi: batho ba ile ba hanyetsa ka boipelaetso, ho se sebedisane le meetlo.
Speaker notes
Atolosa setshwantsho sa baithuti sa kganyetso ho feta dintwa tse tummeng. Kganyetso e ne e akaretsa e seng feela dintwa empa le dipuisano, boikwetliso ba melekgetho, ho fallela le ho phela ha setso. Hatisa hore kganyetso e ne e atile leha dintwa tse ngata tsa dibetsa qetellong di ile tsa hlolwa ke matla a fetang a dithunya tsa Yuropa - dislaete tse pedi tse latelang di fana ka dinyewe tse itseng.
Ethiopia e ile ya hlola lebotho la Italy le hlaselang mme ya boloka boipuso ba yona.
Ka 1896, Italy e ile ya leka ho hapa Ethiopia. Moemphera Menelik II o ile a kopanya mabotho a Ethiopia mme, Ntweng ya Adwa ka la 1 Hlakubele 1896, a hlola lebotho la Italy ka botlalo. Ethiopia e ile ya sala e le e nngwe ya dinaha tse seng kae feela tsa Afrika tse ileng tsa boloka boipuso ho pholletsa le Ho Hlaseloa.
- Menelik II o ne a hlophisitse lebotho le leholo, le nang le dibetsa tse ntle le le kopaneng.
- Tlholo e ile ya qobella Italy ho amohela boipuso ba Ethiopia.
- Adwa e ile ya fetoha letshwao le motlotlo la kganyetso ya Maafrika ho pholletsa le kontinente.
Speaker notes
Adwa e bohlokwa bakeng sa tekano: e bontsha hore Maafrika a ne a kgona a bile a hlola mabotho a Yuropa. Hlalosa hore hobaneng e atlehile - bonngwe tlasa Menelik II, dibetsa tsa sejwalejwale, le tsebo ya naha. E ile ya kgothaletsa mekgatlo e kgahlanong le bokoloni hole ho feta Ethiopia. E sebedise ho hanyetsa maikutlo afe kapa afe a hore tlholo ya Yuropa e ne e ke ke ya qojoa.
Bofetoheli bo bobedi bo boholo kgahlanong le puso ya Jeremane bo bontsha bobedi sebete sa kganyetso le ditshenyehelo tse sehlogo.
German East Africa (kajeno Tanzania), bofetoheli ba Maji Maji (1905-1907) bo ile ba kopanya metse e mengata kgahlanong le tema ya kgapeletso ya k'hothone le puso e sehlogo. German South West Africa (kajeno Namibia), batho ba Herero le Nama ba ile ba tsoha ka 1904. Mabotho a Jeremane a ile a hlola bobedi ba bona, mme tsela eo a ileng a tshwara Herero le Nama ka yona kajeno e amohuoa e le e nngwe ya dipolao tsa merabe (genocide) tsa pele tsa lekholo la bo-20 la lilemo.
- Maji Maji e ile ya kopanya dihlopha tse fapaneng kgahlanong le sera se le seng.
- Herero le Nama ba ile ba lelekeloa lehwatateng mme ba bolawa ka bongata bo boholo.
- Diketsahalo tsena di bontsha bobedi matla a kganyetso le sehloho sa puso ya bokoloni.
Speaker notes
Sebetsana le slaete ena ka hloko - e sebetsana le polao e boholo. Boemong ba Kereiti ya 8, bolela polao ya merabe ka nnete empa o qobe dintlha tse tshosang. Hatisa dikgopolo tse pedi: sebete le bonngwe ba kganyetso (haholo Maji Maji e kopanya dihlopha tse ngata), le ditlamorao tse mpe tseo mebuso ya bokoloni e neng e ikemiseditse ho di beha. Ena ke taba e tebileng, e amang maikutlo e hlokang puisano e kgutsitseng le e hlomphehang tlelaseng. Dipalo tse itseng tsa ba shweleng di a fapana pakeng tsa mehlodi.
Karohano ya Afrika e ile ya boetse ya bopa kontinente ka ditsela tse sa ntseng di utlwahala le kajeno.
Ka 1914 hoo e batlang e le Afrika kaofela e ne e le tlasa taolo ya Yuropa. Batho ba Maafrika ba ile ba lahleheloa ke boipuso le naha, mme meruo ya bokoloni e ile ya ahelwa ho sebeletsa Yuropa. Meedi e taroletsoeng Berlin e ile ya kgaola metse mme ya fetoha meedi ya dinaha tse ngata tsa Afrika tsa sejwalejwale.
- Maafrika a ile a lahleheloa ke boipuso ba dipolotiki le taolo ya mehlodi ya bona.
- Meedi ya bokoloni e ile ya iphapanyetsa metse ya Maafrika mme e sa ntse e baka kgohlano le kajeno.
- Ntwa kgahlanong le puso ya bokoloni e ne e tla hola e be mekgatlo ya boipuso ya lekholo la bo-20 la lilemo.
Speaker notes
Hokahanya nako e fetileng le ya jwale: meedi e mengata ya hona jwale ya Afrika, le dikgohlano tse ding tsa yona, di tswa melang e taroletsoeng ke Maeyuropa a neng a e-so ka a hata dibakeng tseo. Qeta ka ho tswela pele le phetoho - kganyetso ya bo-1890 le bo-1900 e ile ya bea metheo ya mekgatlo ya boipuso eo baithuti ba tla e ithuta hamorao. Boemong ba Afrika Borwa, hokahanya le kamoo taolo ya bokoloni le ya bajaki e ileng ya bopa tsela e yang Kopanong (Union) le apartheid.
Ho Hlaseloa ha Afrika e ne e le tlhaselo e potlakileng ya Yuropa ho Afrika - e hanyeditsoeng ka sebete, e nang le ditlamorao tse sa ntseng di le bohlokwa.
Ka molokong o ka bang o le mong, mebuso ya Yuropa e ile ya arola le ho hapa hoo e batlang e le Afrika kaofela, ba lumellana ka melao hara bona Kopanong ya Berlin ya 1884-1885 ha ba qhelela Maafrika ka thoko ka botlalo. Maafrika a ile a hanyetsa ka ntwa, dipuisano le kganyetso ya letsatsi le letsatsi - a hlola Adwa mme a tsoha Maji Maji le kgahlanong le puso ya Jeremane - empa boholo ba ona bo ile ba hlolwa ke matla a fetang a dithunya, ho siya diphello tse tebileng le tse sa foleng.
Q. Explain two reasons why European countries wanted to colonise Africa in the late 19th century. (4 marks)
Q. Why is the Berlin Conference of 1884-1885 seen as an important turning point? Refer to who attended and who was left out. (6 marks)
Q. Describe one example of African resistance to colonial rule and explain what it shows us. (4 marks)
Speaker notes
Sebedisa dipotso tse tharo e le mosebetsi o ngotsoeng kapa puisano ya tlelase; dikabo tsa maraka di etsisa mekgwa ya CAPS ya ho ngola ho itshetlehileng ka mehlodi le ho ngola ho atolositsoeng. Hopotsa baithuti tekano sehloohong sena: tlhaselo ya Yuropa e ne e potlakile mme hangata e le sehlogo, empa Maafrika e ne e le baetsi ba mahlahahlaha ba ileng ba hanyetsa ka mekgwa e mengata. Sena se lokisetsa dithuto tse tlang tsa boipuso ba Maafrika ba lekholo la bo-20 la lilemo le tsela ya Afrika Borwa ka Kopano le apartheid.
- Grade
- Grade 8
- Subject
- History
- CAPS topic
- The Scramble for Africa: late 19th century
- Resource type
- Presentation