Bokoloniale jwa Kapa, Bo-1600-Bo-1700
Kafa khamphani ya kgwebo ya Dutch e agileng bonno kwa Kapa ka teng - le kafa bonno joo bo fetotseng matshelo a Khoikhoi, San le batho ba dikete ba ba neng ba le mo bokgobeng.
Speaker notes
Simolola ka go botsa barutwana gore ba akanya gore 'koloni' ke eng le gore ke ka ntlha yang dikepe tsa Yuropa di neng di feta fa Kapa mo dingwageng tsa bo-1600. Baya megopolo e mebedi e megolo ya thuto e: (1) Dutch ba ne ba tla go gwebisa, e seng go fenya kwa tshimologong, mme bonno jwa bone bo ne jwa gola mme jwa tsaya naga; (2) bonno bo ne jwa agiwa ka tiro ya batho ba makgoba mme jwa isa kwa go amogeng Khoikhoi le San naga ya bone. Tlhalosa 'bokoloniale' ka bonolo - fa batho ba ba tswang mo nageng nngwe ba nna mme ba tsaya taolo ya naga ya batho ba bangwe.
Batho ba ntlha ba Kapa
Khoikhoi le San ba ne ba nnile mo borwa jwa Aforika dingwaga tse diketekete pele sekepe sepe se goroga.
Ditlhopha tse pedi di ne di nna kwa Kapa nako e telele pele ga Dutch. San e ne e le batsomi-le-bakgobokanyi ba ba neng ba tsamaya le dipaka, ba tsoma ka metswi e e nang le botlhole mme ba kgobokanya dimela tsa naga. Khoikhoi e ne e le badisa (baruabatho) ba ba neng ba na le matsomane a magolo a dikgomo le dinku mme ba lekanya khumo ya bone ka leruo.
- Leina 'Khoikhoi' gantsi go twe le kaya 'banna gareng ga banna' kgotsa 'batho batho'.
- Khoikhoi ba ne ba fudusetsa matsomane a bone kwa nageng e ntsha ya mafulo gaufi le lotshitshi le dinoka.
- Mmogo ditlhopha tse pedi ka dinako tse dingwe di bidiwa Khoisan, ka ba ne ba abelana dipuo tse di nang le medumo ya go tlanya (click).
Speaker notes
Gatelela gore Kapa e ne e se naga e e se nang sepe - e ne e le legae la baagi ba ba nnileng teng ka ikonomi ya bone, dipuo le mekgwa ya bophelo. Se se botlhokwa mo go tsotlhe tse di latelang: fa Dutch ba tsaya naga ya mafulo, ba ne ba e tsaya mo bathong ba ba neng ba ikaega ka yona. Baakanya tumelo ya kgale ya gore naga e ne e 'sa dirisiwe'. Ela tlhoko gore mekgwa ya botshelo ya San le Khoikhoi e ne e tshwana mme batho ka dinako tse dingwe ba ne ba tsamaya magareng ga yona.
VOC: khamphani ya kgwebo
Khamphani ya Dutch East India e ne e batla dinoko go tswa Asia - le lefelo le le babalesegileng la go ema mo tseleng e telele ya lewatle.
Khamphani ya Dutch East India (ka Sedutch, Vereenigde Oost-Indische Compagnie, kgotsa VOC) e ne ya tlhomiwa ka 1602. E ne e le nngwe ya dikhamphani tse di humileng go gaisa mo lefatsheng mme e gwebisa dinoko tse di jaaka pelepele, sinamone le nutmeg magareng ga Yuropa le Asia.
- Loeto lwa lewatle go tswa Netherlands go ya Asia lo ne lo tsaya dikgwedi tse dintsi.
- Basepetsi ba dikepe gantsi ba ne ba lwala mme ba swa ka bolwetse jo bo bidiwang scurvy, jo bo bakwang ke dijo tse di sa nonneng.
- VOC e ne e tlhoka 'seteishene sa fa gare ga tsela' fa dikepe di ka tsayang metsi a mantsha, merogo le nama.
Speaker notes
Tlhalosa gore VOC kwa tshimologong e ne e se puso mme e le khamphani ya kgwebo ya poraebete - mme e ne e le maatla mo e neng e ka tlhoma masole, e aga dibo tse di sireletsang le go dira ditumalano. Golaganya tlhokego ya seteishene le maeto a pele a Bapotshugise (Dias, da Gama) ba ba neng ba setse ba dikologile Kapa. Dira lebaka la botho le le bonalang: scurvy e ne ya bolaya basepetsi ba bantsi, ka jalo dijo tse ntsha kwa Kapa di ne tsa boloka matshelo le madi.
Jan van Riebeeck o a goroga
VOC e ne ya romela Jan van Riebeeck go aga seteishene sa go tlatsa dijo le metsi kwa Table Bay.
Ka 6 April 1652, Jan van Riebeeck o ne a goroga kwa Table Bay le setlhopha se sennye sa badiri ba Khamphani. Tiro ya bone e ne e le go aga sebo se se sireletsang le go lema dijo go abela dikepe tse di fetang. Kwa tshimologong, Kapa e ne e tshwanetse go nna fela seteishene sa go tlatsa dijo, e seng koloni.
- Dutch ba ne ba aga sebo sa mmu-le-dikota go itshireletsa.
- Ba ne ba lema Tshingwana ya Khamphani (Company's Garden) go lema merogo le maungo a mantsha.
- Van Riebeeck o ne a laelwa go gwebisana ka kagiso le Khoikhoi go bona dikgomo le dinku.
Speaker notes
Gatelela mafoko 'seteishene sa go tlatsa dijo' - Dutch ba ne ba sa rulaganya go aga koloni e kgolo. Se se botlhokwa go bontsha phetogo ka nako: se se simologileng se le sennye se ne sa gola go nna bonno jo bo neng jwa tsaya kgaolo yotlhe. Umaka gore van Riebeeck o ne a boloka pego e e tletseng ya letsatsi le letsatsi (diary), e leng motswedi wa konokono o baitseanape ba hisitori ba santseng ba o dirisang. Kopa barutwana go bolelela pele gore ke eng se se ka bakang kgotlhang fa Dutch ba tlhoka naga le dijo tse dintsi le go feta.
Go tswa seteisheneng go ya bonnong
Mo dingwageng di se kae seteishene se sennye se ne sa simolola go anama mo nageng ya Khoikhoi.
Ka 1657 VOC e ne ya letlelela bangwe ba badiri ba yona go nna free burghers - baagi ba ba gololesegileng ba ba neng ba tlogela Khamphani go lema naga ya bone gaufi le sebo. Go fepa bonno jo bo golang ba ne ba tlhoka naga e ntsi le badiri ba bantsi, ka jalo bonno jwa kgoromelela kwa ntle go tswa Table Bay.
- Free burghers ba ne ba newa masimo mo nageng e Khoikhoi ba neng ba e dirisetsa go fula.
- Ka 1688 batshabi ba Mafora ba Huguenot ba ne ba goroga mme ba thusa go simolola temo ya beine.
- Fa masimo a anama, baagi-ba-tswa-kwantle ba ne ba tlhoka badiri ba bantsi, ba tlhwatlhwa e e kwa tlase.
Speaker notes
Selaete se ke lotshwao lwa thuto: phetogo go tswa seteisheneng sa go tlatsa dijo go ya koloning e e anamang ya baagi-ba-tswa-kwantle. Tlhalosa 'free burgher' ka bonolo - badiri ba ba neng ba nna balemi ba ba ikemetseng. Dilo tse pedi jaanong di kgweetsa bokoloniale: tlala ya naga (e e tserweng go Khoikhoi) le tlala ya badiri (e e isang kwa bokgobeng, mo dislaeteng tse di latelang). Ba-Huguenot ba 1688 ke sekai se se molemo sa palo ya baagi-ba-tswa-kwantle e e golang le go tswakana.
Dutch le Khoikhoi
Fa baagi-ba-tswa-kwantle ba tsaya naga ya mafulo, kgwebo ya fetoga ntwa mme Khoikhoi ba latlhegelwa ke boipuso jwa bone.
Kwa tshimologong Khoikhoi ba ne ba gwebisa dikgomo go Dutch. Mme fa masimo a anama mo mafulong a bone, Khoikhoi ba ne ba latlhegelwa ke naga ya mafulo le diruiwa. Se se ne sa isa kwa Ntweng ya ntlha ya Khoikhoi-Dutch (1659-1660) le ntwa ya bobedi (1673-1677). Dutch, ka ditlhobolo le dipitse, ka iketlo ba ne ba tsaya taolo.
- Baeteledipele ba Khoikhoi ba jaaka Doman ba ne ba eteletse pele kganetso kgatlhanong le tatlhegelo ya naga ya bone.
- Autshumato (yo Dutch ba neng ba mmitsa 'Harry') o ne a dira jaaka mogwebi le moranodi.
- Krotoa, mosadi yo mmotlana wa Mokhoikhoi, o ne a bereka jaaka motoloki mo lelapeng la van Riebeeck.
Speaker notes
Tshwara se jaaka pelo ya go amogiwa ga naga mo bokolonialeng, mo boemong jwa Mophato wa 7. Kgwebo e ne e sa lekalekana go tswa tshimologong, mme fa naga e sena go agelwa legora la masimo Khoikhoi ba ne ba palelwa ke go dira gore matsomane a bone a nne a tsamaya. Bitsa batho ka maina gore hisitori e se nne e e se nang difatlhego: Doman (kganetso), Autshumato (kgwebo/thanolo), Krotoa/Eva (motoloki yo o tshwerweng magareng ga mafatshe a mabedi). [SME] Tsweetswee sekaseka kafa Krotoa a tlhalosiwang ka teng - kgang ya botshelo jwa gagwe e raraane e bile ka dinako tse dingwe e ganediwa; netefatsa mafoko a a siametseng phaposi ya borutelo pele ga tlhagiso.
Lebaka la go bo VOC e tlisitse batho ba makgoba
Khamphani e ne e sa letlelele baagi-ba-tswa-kwantle go dira Khoikhoi makgoba, ka jalo ya reka batho ba makgoba go tswa kwa ntle ga Lewatle la India.
Baagi-ba-tswa-kwantle ba ne ba tlhoka badiri ba masimo le magae a bone, mme VOC e ne ya iletsa go dira Khoikhoi ba selegae makgoba. Mo boemong jwa moo Khamphani e ne ya tlisa batho ba makgoba ka dikepe. Ditlhopha tsa ntlha tse dikgolo di ne tsa goroga ka 1658 ka dikepe tsa Amersfoort le Hasselt, mme Kapa ka iketlo ya nna setshaba sa bokgoba.
- Batho ba makgoba ba ne ba dira tiro ya masimo, kago, go apaya le tiro ya mo lelapeng.
- Go nna le batho ba makgoba go ne ga nna selo se se tlwaelegileng mo malapeng a mantsi a baagi-ba-tswa-kwantle.
- Ka bo-1700 gantsi go ne go na le batho ba makgoba ba bantsi kwa Kapa go feta baagi ba ba gololesegileng.
Speaker notes
Tsenya bokgoba ka kelotlhoko le ka phepafalo. Dira mabaka a nne a bonolo: Khamphani e ne e sireletsa Khoikhoi mo bokgobeng (ka bontlhanngwe go boloka kgwebo ya dikgomo), mme e ne e se na bothata jwa go tlisa batho ba makgoba go tswa kwa mafelong a mangwe. Gatelela gore batho ba makgoba e ne e le batho ba ba tshotsweng jaaka thoto kgatlhanong le go rata ga bone - e seng 'batlhanka'. Ntlha e e tshwenyang ya gore ka dinako tse dingwe makgoba a ne a feta baagi ba ba gololesegileng ka palo e bontsha kafa bokgoba bo neng bo le konokono mo koloning yotlhe. [SME] Netefatsa gore ntlha ya 1658 ya Amersfoort/Hasselt e mo boteng jo bo siametseng Mophato wa 7.
Kwa batho ba makgoba ba neng ba tswa teng
Batho ba ne ba tshwarwa mme ba isiwa ka dikepe kwa Kapa go tswa mo mafatsheng a mantsi a a dikologileng Lewatle la India.
Batho ba makgoba ba ne ba tlisiwa kwa Kapa go tswa Aforika Botlhaba, Madagascar, India le ditlhaketlhake tsa se jaanong e leng Indonesia. Ba kgaoganngwa le magae le malapa a bone, ba ne ba goroga ba bua dipuo tse dintsi tse di farologaneng. Mo Cape Town, batho ba makgoba ba ba neng ba le ba Khamphani ba ne ba tshwarwa mo Slave Lodge.
- Batho ba makgoba ba ne ba tlisa bokgoni, dijo, mmino le ditumelo tsa bone.
- Ba bantsi e ne e le Bamoseleme, mme Isalamo e ne ya tshwara medi kwa Kapa ka bone.
- Ditso tsa bone di ne tsa thusa go bopa puo le dijo tse jaanong re di bitsang Cape Malay.
Speaker notes
Dirisa mmapa wa lobota fa o na le ona, o sala morago ditsela tsa Lewatle la India. Gatelela tshenyegelo ya botho: batho ba ne ba kgaoganngwa le malapa le naga ya bone mme ba patelediwa go aga matshelo mo gare ga baeng. Go tswa foo bontsha go nnela ruri le boswa - baagi ba makgoba ba ne ba thusa go bopa go apaya ga Cape Malay, puo ya Seaforikanse le baagi ba Bamoseleme ba ba sa feleng. Umaka Slave Lodge kwa Cape Town, e barutwana ba santseng ba ka e etelang jaaka musiamo gompieno.
Matshelo a a bogale, meya e e nonofileng
Batho ba makgoba ba ne ba batla ba se na ditshwanelo, mme le fa go ntse jalo ba ne ba bona ditsela tsa go ganetsa le go boloka botho jwa bone.
Batho ba makgoba ba ne ba ka rekwa le go rekisiwa, ba patelediwa go bereka diura tse ditelele, mme ba otlhaiwa ka bogale. Melao e e thata e ne e laola kwa ba ka yang teng le se ba ka se dirang. Mme le fa go ntse jalo mo maemong a a setlhogo, batho ba ne ba ganetsa - ka go tshaba, go bereka ka bonya, go boloka ditumelo tsa bone, kgotsa mo mabakeng mangwe go tsogela.
- Batho ba makgoba ba ne ba sa letlelelwe go nna le thoto kgotsa go tsamaya ka kgololesego.
- Malapa a ne a ka kgaoganngwa fa maloko a rekisediwa beng ba ba farologaneng.
- Go ngangatlela puo, tumelo le mmino ka bogona e ne e le mofuta wa kganetso.
Speaker notes
Selaete se se kopa barutwana go akanya ka bobedi bosetlhogo le bopelokgale. Boloka moya o le boammaaruri mme e seng o o tshosang thata - bitsa tshiamololo phatlalatsa fa o tlhoma mogopolo mo seriting le kganetsong ya batho ba makgoba, gore thuto e se ba fokotse go nna fela batswasetlhabelo. Potso e ntle ya puisano: ke ka ntlha yang go boloka puo kgotsa tumelo ya gago go ka balwang e le tiro ya kganetso? [SME] Tsweetswee sekaseka boemo jwa dintlha ka ga kotlhao le tsogelo epe e e nang le leina e o batlang go e tsenya go ya ka bonolo jwa Mophato wa 7.
Katoloso ya bokoloniale go ya teng ga naga
Mo dingwageng tsa bo-1700 balemi ba baagi-ba-tswa-kwantle ba ne ba kgoromelela kgakala go feta Cape Town, ba tsaya naga e ntsi le go feta.
Ka bo-1700, balemi ba dikgomo ba ba bidiwang trekboers ba ne ba pega malapa a bone mo dikoloing tsa dikgomo mme ba tsena kwa teng ga naga ba batla naga ya mafulo. Fa molelwane wa koloni o kgoromelela bokone le botlhaba, o ne o nna o tsaya naga go tswa go Khoikhoi le San, ba ba neng ba ganetsa mme ba kgoromelediwa go tswa mo nageng ya bone kgotsa ba patelediwa go direla baagi-ba-tswa-kwantle.
- Trekboers ba ne ba tshela botshelo jwa go aga ba fuduga kgakala le taolo ya Khamphani.
- Molelwane o o tsamayang o ne o tlisa dikgotlhang tse ditsha ka ntlha ya naga, dikgomo le metsi.
- Khoikhoi le San ba bantsi ba ne ba bolawa, ba huduswa, kgotsa ba dirwa go bereka mo masimong a baagi-ba-tswa-kwantle.
Speaker notes
Tlhalosa 'molelwane' jaaka ntlha ya koloni e e nnang e tsamaya ka metlha. Trekboers ba bontsha kafa bokoloniale bo neng bo nna bo anama nako e telele morago ga 1652, kgakala le taolo ya Khamphani. Boloka ditlamorago di le phepa: katoloso e e ne e raya go amogiwa ga naga go go tswelelang, thubakanyo le tiro ka dikgoka mo baaging ba Khoikhoi le San. Se se golaganya le dintwa tsa molelwane tse barutwana ba tla di kopanang le tsona mo mephatong e e latelang.
Leroborobo la smallpox
Bolwetse jo bo tlisitsweng ka sekepe bo ne jwa thusa go phatlalatsa setshaba sa Khoikhoi kwa Kapa.
Ka 1713 leroborobo la smallpox le ne la anamela mo Kapa. Khoikhoi ba ne ba ise ba ke ba nne le bolwetse jono jwa Yuropa mme ba ne ba se na kemelo kgatlhanong le jona, ka jalo palo e kgolo ya batho e ne ya swa. Mmogo le tatlhegelo ya naga le dikgomo tsa bone, leroborobo le ne la phatlalatsa baagi ba bantsi ba Khoikhoi ka bosakhutleng.
- Go akanngwa gore smallpox e ne ya goroga mo diaparong tse di tlhatswitsweng tsa sekepe se se fetang.
- Meloko yotlhe ya Khoikhoi e ne ya latlhegelwa ke bontsi jwa maloko a yona.
- Ba ba neng ba falotse gantsi ba ne ba se na boitlhophelo fela go bereka jaaka badiri ba baagi-ba-tswa-kwantle.
Speaker notes
Tlhalosa gore ke ka ntlha yang maroborobo a 'mmu o mosha' a ne a le kotsi thata: Khoikhoi ba ne ba se na kemelo (immunity) e e ageletsweng kgatlhanong le smallpox. Golaganya dintho tse tharo tse di neng tsa phatlalatsa boipuso jwa Khoikhoi - tatlhegelo ya naga, tatlhegelo ya dikgomo, mme jaanong bolwetse. Nna kelotlhoko gore o se ka wa akantsha gore bolwetse e ne e le lona fela lebaka; le ne le dira mmogo le bokoloniale le go amogiwa ga naga. [SME] Netefatsa letlha la 1713 le tlhaloso ya 'diaparo tse di tlhatswitsweng tsa sekepe' kgatlhanong le SAHO pele ga tlhagiso.
Matlha a botlhokwa, 1602-1713
- 1602 VOC (Khamphani ya Dutch East India) e a tlhomiwa
- 1652 Jan van Riebeeck o goroga kwa Table Bay
- 1657 Free burghers ba ntlha ba bona masimo a bone
- 1658 Ditlhopha tsa ntlha tse dikgolo tsa batho ba makgoba di a goroga
- 1659 Ntwa ya ntlha ya Khoikhoi-Dutch e a simologa
- 1713 Leroborobo la smallpox le senya Khoikhoi
Speaker notes
Dirisa selaete se go tiisa tatelano pele ga tshekatsheko. Kopa barutwana go lemoga paterone: Dutch ba goroga go gwebisa, bonno bo a gola, naga e a tsewa, batho ba makgoba ba a tlisiwa, mme Khoikhoi ba latlhegelwa ke boipuso jwa bone. Dira gore barutwana ba kwalolole motseletsele wa nako mo dibukeng tsa bone mme ba tsenye polelo e le nngwe e e tlhalosang gore ke ka ntlha yang letlha lengwe le lengwe le le botlhokwa.
Se re ithutileng sona
Boemelo jwa kgwebo bo ne jwa gola go nna koloni e e agilweng mo nageng e e utswitsweng le tiro ya dikgoka - go fetola Kapa ka bosakhutleng.
Kapa e ne ya simolola jaaka seteishene sa go tlatsa dijo sa VOC ka 1652, mme ya gola go nna koloni ya baagi-ba-tswa-kwantle. Bokoloniale bo ne bo raya go amogiwa ga naga ga Khoikhoi le San, le setshaba se se agilweng mo bokgobeng jwa batho ba ba tlisitsweng go tswa kwa ntle ga Lewatle la India. Diphetogo tse di sa ntse di bopa naga, dipuo le batho ba Aforika Borwa gompieno.
Q. Ke ka ntlha yang VOC e ne e batla seteishene kwa Kapa, mme ke ka ntlha yang se ne sa gola go nna koloni? (4 marks)
Q. Tlhalosa ditsela tse pedi tse Khoikhoi ba ileng ba latlhegelwa ke naga le boipuso jwa bone ka tsona mo bo-1600 le bo-1700. (6 marks)
Q. Batho ba makgoba ba ne ba tlisiwa go tswa kae, mme ba ne ba thusa jang go bopa botshelo kwa Kapa? (4 marks)
Speaker notes
Konela ka go boela kwa megopolong e megolo: bokoloniale bo ne bo ama naga le tiro. Dirisa dipotso tse tharo jaaka tiro e e kwadilweng kgotsa puisano ya phaposi; kabo ya maduo e sala morago mekgwa ya CAPS ya go ikaega ka metswedi le go kwala serapa. Gakolola barutwana gore hisitori e e golagana le naga, dipuo (jaaka Seaforikanse) le baagi (jaaka baagi ba Bamoseleme ba Kapa) ba ba ba itseng gompieno, mme e baya kgang ya dikgang tsa moragonyana ka ga Maenkgelane kwa Kapa le dintwa tsa molelwane.
- Grade
- Grade 7
- Subject
- History
- CAPS topic
- Colonisation of the Cape in the 17th and 18th centuries
- Resource type
- Presentation