Bokoloni ba Kapa, 1600-1700
Kamoo khampani ya kgwebo ya Madache (Dutch) e ileng ya haha bodulo Kapa - le kamoo bodulo boo bo ileng ba fetola bophelo ba Makhoikhoi, Masan le dikete tsa batho ba neng ba le bokgobeng.
Speaker notes
Qala ka ho botsa baithuti hore ba nahana hore 'kolone' ke eng le hore hobaneng dikepe tsa Yuropa di ne di feta Kapa dilemong tsa bo-1600. Beha dikgopolo tse pedi tse kgolo tsa thuto ena: (1) Madache a tlile ho tla rekisa, e seng ho hapa qalong, empa bodulo ba bona bo ile ba hola mme ba nka mobu; (2) bodulo bo ne bo thehilwe hodima mosebetsi wa batho ba bokgobeng mme bo lebisitse tahlehelong ya mobu ya Makhoikhoi le Masan. Hlalosa 'bokoloni' ka bonolo - ha batho ba tswang naheng e nngwe ba dula mme ba nka taolo ya mobu wa batho ba bang.
Batho ba pele ba Kapa
Makhoikhoi le Masan ba ne ba dutse Afrika e ka Borwa ka dilemo tse dikete pele sekepe le se seng se fihla.
Dihlopha tse pedi di ne di dula Kapa nako e telele pele ho Madache. Masan e ne e le batsomi le babokelli ba neng ba fallela le dihla, ba tsoma ka metsu e nang le chefo mme ba bokella dimela tsa naheng. Makhoikhoi e ne e le balisa (batho ba ruang leruo) ba neng ba na le mehlape e meholo ya dikgomo le dinku mme ba lekanya leruo la bona ka diphoofolo.
- Lebitso 'Khoikhoi' hangata ho thwe le bolela 'banna hara banna' kapa 'batho batho'.
- Makhoikhoi a ne a falla le mehlape ya wona ho ya makgulong a macha haufi le lebopo le dinoka.
- Ka mmoho dihlopha tsena tse pedi ka dinako tse ding di bitswa Makhoisan, kaha di ne di arolelana dipuo tse nang le medumo ya ho tlanya (click).
Speaker notes
Hatisa hore Kapa e ne e se mobu o se nang batho - e ne e le lehae la ditjhaba tse dutseng tse nang le moruo, dipuo le mekgwa ya tsona ya bophelo. Sena se bohlokwa bakeng sa tsohle tse latelang: ha Madache a nka makgulo, a ne a a nka ho batho ba neng ba itshetlehile ka wona. Lokisa tshomo ya kgale ya hore mobu o ne o 'sa sebediswe'. Hlokomela hore mekgwa ya bophelo ya Masan le Makhoikhoi e ne e kopana mme ka dinako tse ding batho ba ne ba fallela pakeng tsa dihlopha tsena.
VOC: khampani ya kgwebo
Dutch East India Company e ne e batla dinoko tse tswang Asia - le sebaka se sireletsehileng sa ho emisa tseleng e telele ya lewatle.
Dutch East India Company (ka Sedache, Vereenigde Oost-Indische Compagnie, kapa VOC) e thehilwe ka 1602. E ne e le e nngwe ya dikhampani tse ruileng ka ho fetisisa lefatsheng mme e ne e rekisa dinoko tse kang pepere, sinamone le nutmeg pakeng tsa Yuropa le Asia.
- Leeto la lewatle ho tloha Netherlands ho ya Asia le ne le nka dikgwedi tse ngata.
- Basesisi ba dikepe hangata ba ne ba kula mme ba shwa ka lefu le bitswang scurvy, le bakwang ke dijo tse sa nonneng.
- VOC e ne e hloka 'seteishene se bohareng ba leeto' moo dikepe di neng di ka nka metsi a hloekileng, meroho le nama.
Speaker notes
Hlalosa hore qalong VOC e ne e se mmuso empa e le khampani ya kgwebo ya poraefete - leha ho le jwalo e ne e le matla hoo e neng e ka theha mabotho, ya haha diqhobosheane mme ya etsa ditumellano. Hokahanya tlhoko ya seteishene le maeto a pele a Mapotoketsi (Dias, da Gama) ba neng ba se ba pota-potile Kapa. Etsa lebaka la botho le hlake: scurvy e bolaile basesisi ba bangata, kahoo dijo tse hloekileng Kapa di ile tsa boloka maphelo le tjhelete.
Jan van Riebeeck o a fihla
VOC e ile ya romela Jan van Riebeeck ho ya haha seteishene sa ho khatholla Table Bay.
Ka 6 April 1652, Jan van Riebeeck o ile a fihla Table Bay le sehlophana se senyane sa basebetsi ba Khampani. Mosebetsi wa bona e ne e le ho haha qhobosheane le ho lema dijo ho phepela dikepe tse fetang. Qalong, Kapa e ne e reretswe ho ba seteishene sa phepelo feela, e seng kolone.
- Madache a hahile qhobosheane ya seretse le dikota bakeng sa tshireletso.
- Ba lema Serapa sa Khampani (Company's Garden) ho hlahisa meroho e metjha le ditholwana.
- Van Riebeeck o ile a laelwa ho rekisa ka kgotso le Makhoikhoi bakeng sa dikgomo le dinku.
Speaker notes
Hatisa polelo 'seteishene sa ho khatholla' - Madache a ne a sa rera ho haha kolone e kgolo. Sena se bohlokwa ho bontsha phetoho ha nako e ntse e feta: se qadileng se le senyane se ile sa hola ho ba bodulo bo ileng ba nka tikoloho eohle. Bolela hore van Riebeeck o ne a boloka bukana ya ditaba tse qaqileng, e leng mohlodi wa mantlha wa bohlokwa oo bo-rahistori ba ntseng ba o sebedisa. Kopa baithuti ho bolela esale pele hore ke eng e ka bakang kgohlano hang ha Madache a hloka mobu le dijo tse eketsehileng.
Ho tloha seteisheneng ho ya bodulong
Ka mora dilemo tse seng kae seteishene se senyane sa qala ho nama hodima mobu wa Makhoikhoi.
Ka 1657 VOC e ile ya dumella ba bang ba basebetsi ba yona ho ba free burghers - baahi ba lokolohileng ba ileng ba tlohela Khampani ho ya lema mobu wa bona haufi le qhobosheane. Ho fepa bodulo bo neng bo hola ba ne ba hloka mobu o eketsehileng le basebetsi ba eketsehileng, kahoo bodulo bo ile ba nama ho tswa Table Bay.
- Free burghers ba ile ba fuwa dipolasi mobung oo Makhoikhoi a neng a o sebedisa bakeng sa makgulo.
- Ka 1688 baphaphathehi ba Mafora ba Huguenot ba ile ba fihla mme ba thusa ho qala temo ya veine.
- Ha dipolasi di ntse di nama, bahahlaudi ba ne ba hloka basebetsi ba bangata, ba theko e tlaase.
Speaker notes
Selaete sena ke setswamelo sa thuto: phetoho ho tloha seteisheneng sa phepelo ho ya koloneng ya bahahlaudi e ntseng e nama. Hlalosa 'free burgher' ka bonolo - basebetsi ba ileng ba fetoha balemi ba ikemetseng. Matla a mabedi jwale a tsamaisa bokoloni: tlhoko ya mobu (o nkilweng ho Makhoikhoi) le tlhoko ya mosebetsi (e lebisang bokgobeng, dilaeteng tse latelang). Mahuguenot a 1688 ke mohlala o motle wa palo ya bahahlaudi e ntseng e hola le ho kopana.
Madache le Makhoikhoi
Ha bahahlaudi ba nka makgulo, kgwebo e ile ya fetoha ntwa mme Makhoikhoi a lahlehelwa ke boipuso ba wona.
Qalong Makhoikhoi a ne a rekisetsa Madache dikgomo. Empa ha dipolasi di ntse di nama hodima makgulo a wona, Makhoikhoi a lahlehelwa ke makgulo le diphoofolo. Sena se lebisitse Ntweng ya pele ya Makhoikhoi le Madache (1659-1660) le ntwa ya bobedi (1673-1677). Madache, ka dithunya le dipere, ka ho ya ya ba nka taolo.
- Baetapele ba Makhoikhoi ba kang Doman ba ile ba etella pele ho hanyetsa tahlehelo ya mobu wa bona.
- Autshumato (ya bitswang 'Harry' ke Madache) o ne a sebetsa e le morekisi le mofetoledi.
- Krotoa, mosadi e monyenyane wa Mokhoikhoi, o ne a sebetsa e le mofetoledi ka lapeng la van Riebeeck.
Speaker notes
Sebetsana le sena e le pelo ya tahlehelo ya mobu ka bokoloni, boemong ba Kereiti ya 7. Kgwebo e ne e sa lekana ho tloha qalong, mme hang ha mobu o se o ageletswe bakeng sa dipolasi Makhoikhoi a ne a sitwa ho boloka mehlape ya wona e falla. Bolela mabitso a batho e le hore histori e se be e se nang difahleho: Doman (khanyetso), Autshumato (kgwebo/tlhako ya puo), Krotoa/Eva (mofetoledi ya tshwasehileng pakeng tsa mafatshe a mabedi). [SME] Ka kopo hlahloba tsela eo Krotoa a hlaloswang ka yona - pale ya bophelo ba hae e rarahane mme ka dinako tse ding e a phehiswa; netefatsa mantswe a loketseng phaposi ya borutelo pele ho tlhahiso.
Hobaneng VOC e ile ya tlisa batho ba bokgobeng
Khampani e ne e sa dumelle bahahlaudi ho kgoba Makhoikhoi, kahoo e ile ya tlisa batho ba bokgobeng ho tswa hohle Lewatleng la India.
Bahahlaudi ba ne ba hloka basebetsi bakeng sa dipolasi le malapa a bona, empa VOC e ile ya thibela ho kgobwa ha Makhoikhoi a moo. Ho ena le hoo Khampani e ile ya tlisa batho ba bokgobeng ka sekepe. Dihlopha tsa pele tse kgolo di ile tsa fihla ka 1658 ka dikepe Amersfoort le Hasselt, mme Kapa ka ho nanya ya fetoha setjhaba sa bokgoba.
- Batho ba bokgobeng ba ne ba etsa mosebetsi wa polasi, kaho, ho pheha le mosebetsi wa lapeng.
- Ho ba le batho ba bokgobeng ho ile ha fetoha ntho e tlwaelehileng malapeng a mangata a bahahlaudi.
- Ho tloha bo-1700 hangata ho ne ho na le batho ba bokgobeng ba bangata Kapa ho feta bahahlaudi ba lokolohileng.
Speaker notes
Hlahisa bokgoba ka hloko le ka ho hlaka. Etsa hore mabaka a hlake: Khampani e ile ya sireletsa Makhoikhoi bokgobeng (karolo e nngwe ho boloka kgwebo ya dikgomo), empa e ne e se na bothata ba ho tlisa batho ba bokgobeng ba tswang kae kae. Hatisa hore batho ba bokgobeng e ne e le batho ba tshwarwang jwaloka thepa kgahlanong le thato ya bona - e seng 'bahlanka'. Ntlha e hlollang ya hore ba bokgobeng ka dinako tse ding ba ne ba feta bahahlaudi ba lokolohileng ka palo e bontsha kamoo bokgoba bo neng bo le bohareng ho kolone eohle. [SME] Netefatsa hore ntlha ya 1658 ya Amersfoort/Hasselt e boemong bo nepahetseng bakeng sa Kereiti ya 7.
Moo batho ba bokgobeng ba tswang teng
Batho ba ne ba tshwarwa mme ba isiwa Kapa ka dikepe ho tswa dinaheng tse ngata tse potileng Lewatle la India.
Batho ba bokgobeng ba ne ba tliswa Kapa ho tswa Afrika Botjhabela, Madagascar, India le dihlekehleke tsa seo hona jwale e leng Indonesia. Ba kgaotsweng malapeng le maloko a bona, ba ne ba fihla ba bua dipuo tse ngata tse fapaneng. Cape Town, batho ba bokgobeng ba nang le beng ba Khampani ba ne ba bolokwa Slave Lodge.
- Batho ba bokgobeng ba ne ba tlisa ditsebo, dijo, mmino le ditumelo tsa bona.
- Ba bangata e ne e le Mamoseleme, mme Islam e ile ya hloma metso Kapa ka bona.
- Ditso tsa bona di ile tsa thusa ho theha puo le dijo tseo hona jwale re di bitsang Cape Malay.
Speaker notes
Sebedisa mmapa wa lebota haeba o na le wona, o latela ditsela tsa Lewatle la India. Hatisa litjeo tsa botho: batho ba ne ba arolwa le malapa le naha ya habo bona mme ba qobellwa ho aha bophelo hara basele. Ebe o totobatsa mamello le lefa - ditjhaba tsa bokgobeng di ile tsa thusa ho theha ho pheha ha Cape Malay, puo ya Afrikaans le setjhaba sa Mamoseleme se sa ntseng se le teng. Bolela Slave Lodge Cape Town, eo baithuti ba ka sa ntseng ba e etela jwaloka musiamo kajeno.
Maphelo a thata, meoya e matla
Batho ba bokgobeng ba ne ba batla ba se na ditokelo, leha ho le jwalo ba fumana mekgwa ya ho hanyetsa le ho boloka botho ba bona.
Batho ba bokgobeng ba ne ba ka rekwa le ho rekiswa, ba qobellwa ho sebetsa dihora tse telele, mme ba otlwa ka sehloho. Melao e thata e ne e laola moo ba ka yang le seo ba ka se etsang. Leha ho le jwalo esita le tlasa maemo ana a sehlogo, batho ba ne ba hanyetsa - ka ho baleha, ho sebetsa butle, ho boloka ditumelo tsa bona, kapa ka dinako tse ding ho fetohela.
- Batho ba bokgobeng ba ne ba sa dumellwe ho ba le thepa kapa ho tsamaya ka bolokolohi.
- Malapa a ne a ka aroliwa ha maloko a rekiswa ho beng ba fapaneng.
- Ho itshwarella ka puo, tumelo le mmino ka bo hona e ne e le mokgwa wa khanyetso.
Speaker notes
Selaete sena se kopa baithuti ho nahana ka bobedi sehloho le sebete. Boloka moya o tshepahalang empa o sa hlalose ka botlalo tse sehlosang - bolela ka ho hlaka ho hloka toka ha o ntse o tsepamisitse maikutlo hodima seriti le khanyetso ya batho ba bokgobeng, e le hore thuto e se ba fokotse ho ba mahlatsipa feela. Potso e ntle ya puisano: hobaneng ho boloka puo kapa bodumedi ba hao e ka baleha e le ketso ya khanyetso? [SME] Ka kopo hlahloba boemo ba dintlha tsa kotlo le fetohelo efe kapa efe e boletsweng eo o batlang ho e eketsa bakeng sa bohlokwa ba Kereiti ya 7.
Katoloso ya bokoloni ka hare ho naha
Nakong ya bo-1700 balemi ba bahahlaudi ba ile ba nama hole ka nqane ho Cape Town, ba nka mobu o eketsehang.
Ho tloha bo-1700, balemi ba dikgomo ba bitswang trekboers ba ile ba palamisa malapa a bona hodima dikoloi tsa dikgomo mme ba kena hare ho naha ho batla makgulo. Ha moedi wa kolone o ntse o nama leboya le botjhabela, o ile wa tswela pele ho nka mobu ho Makhoikhoi le Masan, ba ileng ba hanyetsa empa ba sutumetswa mobung wa bona kapa ba qobellwa ho sebeletsa bahahlaudi.
- Trekboers ba ne ba phela bophelo bo fallang hole le taolo ya Khampani.
- Moedi o fallang o ile wa tlisa dikgohlano tse ntjha ka mobu, dikgomo le metsi.
- Makhoikhoi le Masan a mangata a ile a bolawa, a fallisiwa, kapa a etswa hore a sebetse dipolasing tsa bahahlaudi.
Speaker notes
Hlalosa 'moedi' e le lehlakore le lulang le falla la kolone. Trekboers ba bontsha kamoo bokoloni bo ileng ba tswela pele ho nama nako e telele ka mora 1652, hole le taolo ya Khampani. Boloka diphello di hlakile: katoloso ena e ne e bolela tahlehelo ya mobu e tswelang pele, dikgohlano le mosebetsi wa kgapeletso bakeng sa ditjhaba tsa Makhoikhoi le Masan. Sena se hokahanya le dintwa tsa moedi tseo baithuti ba tla di kopana le tsona dikereiting tse latelang.
Sewa sa smallpox (sekgohlane)
Lefu le tlisitsweng ka sekepe le ile la thusa ho phatloha ha setjhaba sa Makhoikhoi Kapa.
Ka 1713 sewa sa smallpox (sekgohlane) se ile sa nama ho pholletsa le Kapa. Makhoikhoi a ne a eso ka a pepesehela lefu lena la Yuropa mme a se na tshireletso khahlanong le lona, kahoo palo e kgolo ya batho e ile ya shwa. Hammoho le tahlehelo ya mobu le dikgomo tsa wona, sewa se ile sa phatlola ditjhaba tse ngata tsa Makhoikhoi ka ho sa feleng.
- Ho nahanwa hore smallpox e fihlile ka diaparo tse hlatswehileng tsa sekepe se neng se feta.
- Meloko yohle ya Makhoikhoi e ile ya lahlehelwa ke boholo ba maloko a yona.
- Hangata baphonyohi ba ne ba se na kgetho ntle le ho sebetsa e le basebetsi ba bahahlaudi.
Speaker notes
Hlalosa hobaneng masewa a 'mobung o motjha' a ne a bolaya hakaalo: Makhoikhoi a ne a se na tshireletso ya mmele khahlanong le smallpox. Hokahanya dikotlo tse tharo tse ileng tsa phatlola boipuso ba Makhoikhoi - tahlehelo ya mobu, tahlehelo ya dikgomo, mme jwale lefu. Ela hloko hore o se ke wa fana ka maikutlo a hore lefu e ne e le sona feela sesosa; le sebeditse hammoho le bokoloni le tahlehelo ya mobu. [SME] Netefatsa letsatsi la 1713 le tlhaloso ya 'diaparo tse hlatswehileng tsa sekepe' khahlanong le SAHO pele ho tlhahiso.
Matsatsi a bohlokwa, 1602-1713
- 1602 VOC (Dutch East India Company) e a thehwa
- 1652 Jan van Riebeeck o fihla Table Bay
- 1657 Free burghers ba pele ba fumana dipolasi tsa bona
- 1658 Dihlopha tsa pele tse kgolo tsa batho ba bokgobeng di a fihla
- 1659 Ntwa ya pele ya Makhoikhoi le Madache e a qala
- 1713 Sewa sa smallpox se senya Makhoikhoi
Speaker notes
Sebedisa selaete sena ho matlafatsa tatellano pele ho tlhahlobo. Kopa baithuti ho hlwaya paterone: Madache a fihla ho tla rekisa, bodulo bo hola, mobu o a nkuwa, batho ba bokgobeng ba a tliswa, mme Makhoikhoi a lahlehelwa ke boipuso. Etsa hore baithuti ba ngole nako-tatellano dibukeng tsa bona mme ba eketse polelo e le nngwe e hlalosang hore hobaneng letsatsi le leng le le leng le le bohlokwa.
Seo re ithutileng sona
Seemiso sa kgwebo se ile sa hola ho ba kolone e ahilweng hodima mobu o utswitsweng le mosebetsi wa kgapeletso - se fetola Kapa ka ho sa feleng.
Kapa e qadile e le seteishene sa ho khatholla sa VOC ka 1652, empa e ile ya hola ho ba kolone ya bahahlaudi. Bokoloni bo ne bo bolela tahlehelo ya mobu ya Makhoikhoi le Masan, le setjhaba se ahilweng hodima bokgoba ba batho ba tlisitsweng ho tswa hohle Lewatleng la India. Diphetoho tsena di ntse di theha mobu, dipuo le batho ba Afrika e ka Borwa le kajeno.
Q. Hobaneng VOC e ne e batla seteishene Kapa, mme hobaneng se ile sa hola ho ba kolone? (4 marks)
Q. Hlalosa mekgwa e mmedi eo Makhoikhoi a ileng a lahlehelwa ke mobu le boipuso ba wona ka yona dilemong tsa bo-1600 le bo-1700. (6 marks)
Q. Batho ba bokgobeng ba ne ba tliswa ho tswa kae, mme ba ile ba thusa jwang ho theha bophelo Kapa? (4 marks)
Speaker notes
Qetella ka ho kgutlela dikgopolong tse kgolo: bokoloni bo ne bo ama mobu le mosebetsi. Sebedisa dipotso tse tharo e le mosebetsi o ngotsweng kapa puisano ya sehlopha; kabo ya matshwao e latela mekgwa ya CAPS e itshetlehileng ka mehlodi le ho ngola dirapa. Hopotsa baithuti hore histori ena e hokahana le mobu, dipuo (tse kang Afrikaans) le ditjhaba (tse kang setjhaba sa Mamoseleme sa Kapa) tseo ba di tsebang kajeno, mme e beha metheo ya dihlooho tse latelang tsa Manyesemane Kapa le dintwa tsa moedi.
- Grade
- Grade 7
- Subject
- History
- CAPS topic
- Colonisation of the Cape in the 17th and 18th centuries
- Resource type
- Presentation