Bokoloni bja Kapa, bo-1600 - bo-1700
Ka moo khampani ya kgwebo ya Madatshe e agilego bodulo kua Kapa - le ka moo bodulo bjoo bo fetotsego maphelo a Khoikhoi, San le makgoba a dikete.
Speaker notes
Thoma ka go botsisa barutwana gore ba nagana gore 'koloni' ke eng le gore ke ka lebaka la eng dikepe tsa Yuropa di be di feta Kapa mo bo-1600. Hloma dikgopolo tse pedi tse kgolo tsa thuto ye: (1) Madatshe a tlile go gwebisa, e sego go thoma ka go fenya, eupsa bodulo bja bona bo ile bja gola gomme bja tsea naga; (2) bodulo bo agilwe godimo ga mosomo wa makgoba gomme bja lebisa tahlegelong ya naga ya Khoikhoi le San. Hlalosa 'bokoloni' ka bonolo - ge batho ba tswago nageng ye nngwe ba dula gomme ba laola naga ya batho ba bangwe.
Batho ba pele ba Kapa
Khoikhoi le San ba be ba dutse borwa bja Afrika go feta mengwaga ya dikete pele sekepe le ge se le sengwe se fihla.
Dihlopha tse pedi di be di dula Kapa nako ye telele pele ga Madatshe. San e be e le batsomi-bakgoboketsi bao ba bego ba sutha le dihla, ba tsoma ka mesebe ya mpholo gomme ba kgoboketsa dimela tsa naga. Khoikhoi e be e le badisi (baruablarui) bao ba bego ba na le mehlape ye megolo ya dikgomo le dinku gomme ba lekanya lehumo la bona ka diruiwa.
- Leina 'Khoikhoi' gantsi go thwe le ra 'banna gare ga banna' goba 'batho batho'.
- Khoikhoi ba be ba suthisetsa mehlape ya bona nageng ye mpsha ya mafulo kgauswi le lebopo la lewatle le dinoka.
- Ka moka dihlopha tse pedi ka dinako tse dingwe di bitswa Khoisan, ka ge di be di abelana maleme a nago le medumo ya go tlanya (click).
Speaker notes
Gatelela gore Kapa e be e se naga ye e se nago batho - e be e le legae la ditshaba tse di dutsego tse di nago le ikonomi ya tsona, maleme le mekgwa ya bophelo. Se se bohlokwa go tsohle tse di latelago: ge Madatshe a tsea naga ya mafulo, a be a e tsea go batho bao ba bego ba e ithekgile ka yona. Lokisa maaka a kgale a gore naga e be e 'sa somiswe'. Ela hloko gore mekgwa ya bophelo ya San le Khoikhoi e be e kopana gomme ka dinako tse dingwe batho ba be ba sutha magareng a yona.
VOC: khampani ya kgwebo
Khampani ya Madatshe ya Bohlabela bja India e be e nyaka ditswaki tsa dijo go tswa Asia - le lefelo le le bolokegilego la go emisa tseleng ye telele ya lewatle.
Khampani ya Madatshe ya Bohlabela bja India (ka Sedatshe, Vereenigde Oost-Indische Compagnie, goba VOC) e thomilwe ka 1602. E be e le ye nngwe ya dikhampani tse di humilego kudu lefaseng gomme e gwebisa ka ditswaki tsa dijo tsa go swana le pelepele, sinamone le nutmeg magareng a Yuropa le Asia.
- Leeto la lewatle go tswa Netherlands go ya Asia le be le tsea dikgwedi tse dintsi.
- Basepedisi ba dikepe gantsi ba be ba babja gomme ba hwa ka bolwetsi bjo bo bitswago scurvy, bjo bo bakwago ke go se je dijo tse di lokilego.
- VOC e be e nyaka 'seteisene sa magareng a leeto' moo dikepe di bego di ka tsea meetse a mafsa, merogo le nama.
Speaker notes
Hlalosa gore VOC e be e se mmuso mathomong eupsa e le khampani ya kgwebo ya poraebete - le ge go le bjalo e be e na le maatla a magolo mo e bego e ka hloma madira, ya aga dishirelo tsa ntwa gomme ya dira ditumelelano. Kgokaganya tlhokego ya seteisene le maeto a pele a Mapotoketsi (Dias, da Gama) bao ba bego ba setse ba dikologile Kapa. Dira lebaka la batho le kwagale: scurvy e bolaile basepedisi ba bantsi, ka fao dijo tse mpsha kua Kapa di ile tsa pholosa maphelo le tshelete.
Jan van Riebeeck o a fihla
VOC e romile Jan van Riebeeck go aga seteisene sa go newa dijo tse mpsha kua Table Bay.
Ka 6 April 1652, Jan van Riebeeck o ile a fihla kua Table Bay le sehlopha se sennyane sa basomi ba Khampani. Mosomo wa bona e be e le go aga boshirelo bja ntwa le go bjala dijo tsa go fepa dikepe tse di fetago. Mathomong, Kapa e be e swanetse go ba fela seteisene sa go fana ka dijo, e sego koloni.
- Madatshe a agile boshirelo bja ntwa bja seretse le dikota bakeng sa tshireletso.
- Ba bjetse Serapa sa Khampani go bjala merogo le dienywa tse mpsha.
- Van Riebeeck o ile a laelwa go gwebisa ka khutso le Khoikhoi bakeng sa dikgomo le dinku.
Speaker notes
Gatelela lentsu 'seteisene sa dijo tse mpsha' - Madatshe a be a sa rulaganya go aga koloni ye kgolo. Se se bohlokwa go bontsha phetogo ka nako: seo se thomilego se le sennyane se ile sa gola sa ba bodulo bjo bo tserego selete ka moka. Bolela gore van Riebeeck o be a ngwala tsatsikgwedi ye e feletsego, yeo e lego mothopo wa motheo wa bohlokwa wo baistori ba sa o somisago. Kgopela barutwana go bolelela e sa le pele gore ke eng se se ka bakago thulano ge Madatshe a nyaka naga le dijo tse dintsi le go feta.
Go tloga seteiseneng go ya bodulong
Mo mengwageng e sego mekae seteisene se sennyane se ile sa thoma go phatlalala nageng ya Khoikhoi.
Ka 1657 VOC e ile ya dumelela ba bangwe ba basomi ba yona go ba free burghers - baagi ba ba lokologilego bao ba tlogetsego Khampani go lema naga ya bona kgauswi le boshirelo bja ntwa. Go fepa bodulo bjo bo golago ba be ba nyaka naga ye ntsi le basomi ba bantsi, ka fao bodulo bo ile bja kgotlela ka ntle go tloga Table Bay.
- Free burghers ba filwe dipolasa nageng yeo Khoikhoi ba bego ba e somisetsa mafulo.
- Ka 1688 bafaladi ba Mafora ba Huguenot ba fihlile gomme ba thusa go thoma temo ya beine.
- Ge dipolasa di phatlalala, badudi ba be ba nyaka basomi ba bantsi ba theko ye e tlase.
Speaker notes
Selaete se ke serotho sa thuto: phetogo go tswa seteiseneng sa go fana ka dijo go ya koloning ya badudi ye e phatlalalago. Hlalosa 'free burgher' ka bonolo - basomi bao ba fetogilego balemi ba ba ikemetsego. Ga bjale go na le maatla a mabedi a supago bokoloni: tlala ya naga (ye e tserwego go Khoikhoi) le tlala ya mosomo (ye e lebisago bokgobeng, dislaete tse di latelago). Ma-Huguenot a 1688 ke mohlala o mobotse wa palo ya badudi ye e golago le go kopanya.
Madatshe le Khoikhoi
Ge badudi ba tsea naga ya mafulo, kgwebo e ile ya fetoga ntwa gomme Khoikhoi ba lahlegelwa ke boikemelo bja bona.
Mathomong Khoikhoi ba be ba rekisetsa Madatshe dikgomo. Eupsa ge dipolasa di phatlalala mafulong a bona, Khoikhoi ba ile ba lahlegelwa ke naga ya mafulo le diruiwa. Se se ile sa lebisa Ntweng ya pele ya Khoikhoi le Madatshe (1659-1660) le ntwa ya bobedi (1673-1677). Madatshe, ka dithunya le dipere, ka go nanya ba ile ba tsea taolo.
- Baetapele ba Khoikhoi ba go swana le Doman ba etile pele kganetso malebana le tahlegelo ya naga ya bona.
- Autshumato (yo a bego a bitswa 'Harry' ke Madatshe) o be a soma bjalo ka mogwebi le motoloki.
- Krotoa, mosadi yo mofsa wa Khoikhoi, o be a soma bjalo ka motoloki ka lapeng la van Riebeeck.
Speaker notes
Swara se bjalo ka pelo ya tahlegelo ya naga ya bokoloni, ka boemo bja Kreiti ya 7. Kgwebo e be e sa lekalekane go tloga mathomong, gomme ge naga e setse e ageletswe ka legora bakeng sa dipolasa Khoikhoi ba be ba sa kgone go bolotsha mehlape ya bona. Bitsa batho ka maina gore histori e se be ye e se nago difahlego: Doman (kganetso), Autshumato (kgwebo/toloko), Krotoa/Eva (motoloki yo a swarwego magareng a mafase a mabedi). [SME] Hle sekaseka moko wa Krotoa - kanegelo ya bophelo bja gagwe e raragane gomme ka dinako tse dingwe e a phenkgisanwa; netefatsa mantsu a a swanetsego phaphosing ya borutelo pele ga tsweletso.
Lebaka leo VOC e tlisitsego makgoba
Khampani e be e ka se dumelele badudi go dira Khoikhoi makgoba, ka fao e ile ya tlisa makgoba go tswa ka mosola wa Lewatle la India.
Badudi ba be ba nyaka basomi bakeng sa dipolasa le magae a bona, eupsa VOC e ile ya thibela go dirwa makgoba ga Khoikhoi ba lefelo leo. Go e na le moo Khampani e ile ya tlisa makgoba ka sekepe. Dihlopha tsa pele tse dikgolo di fihlile ka 1658 ka dikepe Amersfoort le Hasselt, gomme Kapa ka go nanya ya ba setshaba sa bokgoba.
- Makgoba a be a dira mosomo wa polasa, go aga, go apea le mosomo wa ka gae.
- Go ba le makgoba go ile gwa ba mo go tlwaelegilego go malapa a mantsi a badudi.
- Go fihla bo-1700 gantsi go be go na le makgoba a mantsi kua Kapa go feta badudi ba ba lokologilego.
Speaker notes
Tsebisa bokgoba ka sedi le ka go kwagala. Dira mabaka a kwagale: Khampani e ile ya shireletsa Khoikhoi go bokgobeng (ka karolo go boloka kgwebo ya dikgomo), eupsa e be e se na bothata bja go tlisa makgoba ka dikepe go tswa mafelong a mangwe. Gatelela gore makgoba e be e le batho bao ba bego ba swarwa bjalo ka thoto kgahlanong le thato ya bona - e sego 'bahlanka'. Taba ye e makatsago ya gore makgoba ka dinako tse dingwe a be a feta badudi ba ba lokologilego ka palo e bontsha ka moo bokgoba bo bego bo le bohlokwa kudu koloning ka moka. [SME] Netefatsa gore ntlha ya 1658 ya Amersfoort/Hasselt e ka boemo bjo bo swanetsego bja Kreiti ya 7.
Moo makgoba a tswago gona
Batho ba be ba swarwa gomme ba rongwa ka dikepe go ya Kapa go tswa dinageng tse dintsi tseo di dikologilego Lewatle la India.
Makgoba a be a tliswa Kapa go tswa Afrika Bohlabela, Madagascar, India le dihlakahlaka tsa seo gona bjale e lego Indonesia. Ba be ba gogwa go tloga magaeng le malapeng a bona, ba fihla ba bolela maleme a mantsi a go fapana. Kua Cape Town, makgoba a a bego a le a Khampani a be a bolokwa ka Slave Lodge.
- Makgoba a tlisitse bokgoni bja ona, dijo, mmino le ditumelo tsa ona.
- Ba bantsi e be e le Mamoseleme, gomme Isilamo e ile ya tsema medu kua Kapa ka bona.
- Ditso tsa bona di thusitse go bopa polelo le dijo tseo gona bjale re di bitsago Cape Malay.
Speaker notes
Somisa mmapa wa leboteng ge o na le wona, o latele ditsela tsa Lewatle la India. Gatelela ditshenyagalelo tsa batho: batho ba be ba aroganywa le malapa le naga ya gabo bona gomme ba gapeletswa go aga maphelo gare ga basele. Ke moka gagatsa go kgotlelela le bohwa - ditshaba tsa makgoba di thusitse go hlama go apea ga Cape Malay, polelo ya Seafrikanse le setshaba sa Mamoseleme se se sa dulago. Bolela ka Slave Lodge kua Cape Town, yeo barutwana ba sa kgonago go e etela bjalo ka musiamo lehono.
Maphelo a thata, meoya ye e tiilego
Makgoba a be a nyakile a se na ditokelo, le ge go le bjalo a ile a hwetsa ditsela tsa go ganetsa le go boloka botho bja ona.
Makgoba a be a ka rekwa le go rekiswa, a gapeletswa go soma diiri tse telele, gomme a otlwa ka bogale. Melao ye e thata e be e laola moo a bego a ka ya gona le seo a bego a ka se dira. Le ge go le bjalo, gaesita le ka fase ga maemo a a shoro, batho ba ile ba ganetsa - ka go tshaba, go soma ka go nanya, go boloka ditumelo tsa bona, goba ka maemo a mangwe go tsoga marumo.
- Makgoba a be a sa dumelelwe go ba le thoto goba go sepela ka bolokologi.
- Malapa a be a ka aroganywa ge ditho di rekisetswa beng ba go fapana.
- Go kgomarela polelo, tumelo le mmino ka bobjona e be e le mokgwa wa kganetso.
Speaker notes
Selaete se se kgopela barutwana go nagana ka bobedi bja boshoro le sebete. Boloka segwae se le sa nnete eupsa se se shiisago - bitsa tlhokego ya toka ka go kwagala mola o tsepeletse ka seriti le kganetso ya makgoba, gore thuto e se a fokotse go ba baruiwa fela. Potsiso ye botse ya poledisano: ke ka lebaka la eng go boloka polelo goba bodumedi bja gago go ka balwa bjalo ka tiro ya kganetso? [SME] Hle sekaseka boemo bja dintlha ka ga kotlo le marumo le ge e le afe a a bitswago ao o nyakago go a oketsa bakeng sa go kwela bohloko ga Kreiti ya 7.
Katoloso ya bokoloni ka gare ga naga
Mo bo-1700 balemi ba badudi ba ile ba kgotlela kgole ka mosola wa Cape Town, ba tsea naga ye ntsi le go feta.
Go fihla bo-1700, balemi ba dikgomo ba go bitswa trekboers ba ile ba laisa malapa a bona godimo ga dikoloi tsa dikgomo gomme ba sutha go tsena ka gare ga naga ba nyaka naga ya mafulo. Ge mollwane wa koloni o kgotlela leboa le bohlabela, o ile wa tswela pele go tsea naga go Khoikhoi le San, bao ba ganeditsego eupsa ba ile ba raka nageng ya bona goba ba gapeletswa go somela badudi.
- Trekboers ba be ba phela bophelo bja go hudugahuduga kgole le taolo ya Khampani.
- Mollwane wo o suthago o ile wa tlisa dithulano tse mpsha ka ga naga, dikgomo le meetse.
- Khoikhoi le San ba bantsi ba ile ba bolawa, ba falatswa, goba ba dirwa gore ba some dipolaseng tsa badudi.
Speaker notes
Hlalosa 'mollwane' bjalo ka mathoko a koloni ao a dulago a sutha. Trekboers ba bontsha ka moo bokoloni bo ilego bja tswela pele go phatlalala nako ye telele ka morago ga 1652, kgole le taolo ya Khampani. Boloka ditlamorago di le pepeneneng: katoloso ye e be e ra tahlegelo ya naga ye e tswelago pele, dikgaruru le mosomo wa kgapeletso go ditshaba tsa Khoikhoi le San. Se se kgokaganya le dintwa tsa mollwane tseo barutwana ba tlago go di hwetsa dikreiting tse di latelago.
Leuba la smallpox
Bolwetsi bjo bo tlisitswego ke sekepe bo thusitse go pshatlaganya setshaba sa Khoikhoi kua Kapa.
Ka 1713 leuba la smallpox le ile la phulusetsa Kapa ka moka. Khoikhoi ba be ba se ba ka ba welwa ke bolwetsi bjo bja Yuropa gomme ba be ba se na tshireletso malebana le bjona, ka fao palo ye kgolo ya batho e ile ya hwa. Gotee le tahlegelo ya naga le dikgomo tsa bona, leuba le ile la pshatlaganya ditshaba tse dintsi tsa Khoikhoi go ya go ile.
- Go nagelelwa gore smallpox e fihlile ka diaparo tsa go hlatswiwa tsa sekepe se se fetago.
- Meloko ka moka ya Khoikhoi e ile ya lahlegelwa ke bontsi bja ditho tsa yona.
- Baphologi gantsi ba be ba se na kgetho ye kaone ka ntle le go soma bjalo ka basomi ba badudi.
Speaker notes
Hlalosa lebaka leo maleuba a 'mmu wo mofsa' a bego a bolaya kudu: Khoikhoi ba be ba se na tshireletsego ya mmele malebana le smallpox. Kgokaganya dikhwetso tse tharo tseo di pshatlagantsego boikemelo bja Khoikhoi - tahlegelo ya naga, tahlegelo ya dikgomo, gomme bjale bolwetsi. Ela hloko gore o se ke wa shisinya gore bolwetsi e be e le lona lebaka le le nnosi; bo somile gotee le bokoloni le tahlegelo ya naga. [SME] Netefatsa letsatsikgwedi la 1713 le tlhaloso ya 'diaparo tsa go hlatswiwa tsa sekepe' kgahlanong le SAHO pele ga tsweletso.
Matsatsikgwedi a bohlokwa, 1602-1713
- 1602 VOC (Khampani ya Madatshe ya Bohlabela bja India) e a thomiwa
- 1652 Jan van Riebeeck o fihla kua Table Bay
- 1657 Free burghers ba pele ba hwetsa dipolasa tsa bona
- 1658 Dihlopha tsa pele tse dikgolo tsa makgoba di a fihla
- 1659 Ntwa ya pele ya Khoikhoi le Madatshe e a thoma
- 1713 Leuba la smallpox le senya Khoikhoi
Speaker notes
Somisa selaete se go kopanya tatelano pele ga tekolo. Kgopela barutwana go bona sebopego: Madatshe ba fihla go gwebisa, bodulo bo a gola, naga e a tsewa, makgoba a a tliswa, gomme Khoikhoi ba lahlegelwa ke boikemelo bja bona. Laela barutwana go ngwalolla molokoloko wa nako ka dipukung tsa bona gomme ba oketse lefoko le tee le le hlalosago lebaka leo letsatsikgwedi le lengwe le lengwe le lego bohlokwa ka lona.
Seo re ithutilego sona
Boemo bja kgwebo bo ile bja gola bja ba koloni ye e agilwego godimo ga naga ye e utswitswego le mosomo wa kgapeletso - go fetosa Kapa go ya go ile.
Kapa e thomile bjalo ka seteisene sa dijo tse mpsha sa VOC ka 1652, eupsa e ile ya gola ya ba koloni ya badudi. Bokoloni bo be bo ra tahlegelo ya naga ya Khoikhoi le San, le setshaba se se agilwego godimo ga bokgoba bja batho bao ba tlisitswego go tswa ka mosola wa Lewatle la India. Diphetogo tse di sa bopa naga, maleme le batho ba Afrika Borwa lehono.
Q. Ke ka lebaka la eng VOC e be e nyaka seteisene kua Kapa, gomme ke ka lebaka la eng se ile sa gola sa ba koloni? (4 marks)
Q. Hlalosa ditsela tse pedi tseo Khoikhoi ba lahlegetswego ke naga le boikemelo bja bona ka tsona mo bo-1600 le bo-1700. (6 marks)
Q. Makgoba a tlisitswe go tswa kae, gomme a thusitse bjang go bopa bophelo kua Kapa? (4 marks)
Speaker notes
Phetha ka go boela dikgopolong tse dikgolo: bokoloni bo be bo le mabapi le naga le mosomo. Somisa dipotsiso tse tharo bjalo ka mosomo wo o ngwadilwego goba poledisano ya klase; kabo ya mameriko e latela mekgwa ya CAPS ya go theilwe godimo ga methopo le ya go ngwala serapa. Gopotsa barutwana gore histori ye e kgokagana le naga, maleme (go swana le Seafrikanse) le ditshaba (go swana le setshaba sa Mamoseleme sa Kapa) tseo ba di tsebago lehono, gomme e hloma direreo tsa ka morago ka ga Maisimane kua Kapa le dintwa tsa mollwane.
- Grade
- Grade 7
- Subject
- History
- CAPS topic
- Colonisation of the Cape in the 17th and 18th centuries
- Resource type
- Presentation