Temokerasi le Bonni ba Naga mo Aforika Borwa
Ka moo Aforika Borwa e neng ya nna naga e mo go yona motho mongwe le mongwe yo mogolo a ka tlhophang, le gore go raya eng go nna monni yo o siameng wa naga.
Speaker notes
Simolola ka go botsa barutwana gore ba akanya lefoko 'temokerasi' le raya eng. Kwala dikakanyo tsa bona mo boteng. Tlhalosa gore thuto ya gompieno e bolela kgang ya ka moo Aforika Borwa e neng ya nna temokerasi ka 1994, le gore banni ba naga ba na le ditshwanelo le maikarabelo afe. Boloka moya o le tshepo - e ke kgang ka batho ba ba fenyang tshwanelo ya go tshwarwa ka tekatekano.
Temokerasi ke eng?
Temokerasi ke naga e mo go yona batho ba itlhophelang baeteledipele ba bona.
Lefoko temokerasi le tswa mo mafokong a mabedi a bogologolo a Segerika a a rayang 'puso ya batho'. Mo temokerasing, bagolo ba a tlhopha go itlhophela baeteledipele ba ba dirang melao le ba ba tsamaisang naga.
- Monni mongwe le mongwe yo mogolo o na le tlhopho e le nngwe, mme tlhopho nngwe le nngwe e balwa ka tekatekano.
- Baeteledipele ba tlhophiwa ke batho, ga ba tsalelwe mo puso.
- Fa batho ba sa itumela, ba ka tlhopha baeteledipele ba bangwe nako e e latelang.
Speaker notes
Dirisa sekai se se motlhofo sa mo phaposiborutelong: fa phaposi e ne e tshwanetse go tlhopha motshameko o e o tshamekang mme mongwe le mongwe a tsholetsa seatla go tlhopha, seo ke temokerasi e dira. E bapise le motho a le mongwe a swetsa mongwe le mongwe. Gatelela kakanyo ya tshiamiso le 'motho a le mongwe, tlhopho e le nngwe' ka gonne e nna botlhokwa moragonyana mo thutong.
Fa bontsi jwa batho bo ne bo sa kgone go tlhopha
Ka dingwaga di le dintsi, melao e e sa siamang e ne e thibela bontsi jwa Maaforikaborwa go tlhopha.
Mo nakong e e fetileng, Aforika Borwa e ne e na le thulaganyo e e neng e bidiwa apartheid, lefoko la Seaforikanse le le rayang 'go kgaoganngwa'. Ka fa tlase ga apartheid, molao o ne o kgaoganya batho ka mmala wa letlalo mme o ba tshwara ka go se lekalekane.
- Ke Maaforikaborwa a masweu fela a a neng a letleletswe go tlhophela puso.
- Batho ba bantsho, ba Mmala le Maindia ba ne ba na le lentswe le lennye kgotsa ba se na lentswe mo melaong e e neng e laola matshelo a bona.
- Batho ba le bantsi ba bapelaana ba ile ba ipelaetsa ka dingwaga go fenyela mongwe le mongwe ditshwanelo tse di lekalekaneng.
Speaker notes
Tshwara se ka bonolo le ka boammaaruri. Molaetsa wa Mophato wa 6 ke gore molao mo nakong nngwe o ne o tshwara batho ka tsela e e sa siamang ka ntlha ya mmala wa letlalo la bona, le gore seo se ne se le phoso. Kgothatsa barutwana gore batho ba ile ba dira ka natla le ka kagiso go se fetola. Tila dintlha tse di tshosang; boloka tebego mo tshiamisong le mo tshwanelong ya go utlwiwa. Golaganya le Molaotheo wa Ditshwanelo moragonyana, o o neng wa kwalwa go netefatsa gore seo ga se tlhole se diragala.
Baeteledipele ba nna fatshe go bua
Kwa tshimologong ya bo-1990, baeteledipele ba Aforika Borwa ba ile ba kopana go rulaganya naga e e siameng, ya temokerasi.
Baeteledipele ba ditlhopha di le dintsi ba ile ba kopana kwa dikopanong tse di neng di itsege ka CODESA (Convention for a Democratic South Africa - Kokoano ya Aforika Borwa ya Temokerasi). Boemong jwa go lwa, ba ile ba bua ka ka moo ba ka abelanang maatla ka teng le go tshwara ditlhopho tse di siameng mo Maaforikaborweng otlhe.
- Nelson Mandela o ne a golotswe mo kgolegelong ka 1990 morago ga dingwaga di le 27.
- Baeteledipele ba ile ba dumalana gore mongwe le mongwe yo o nang le dingwaga di le 18 le go feta a letlelelwe go tlhopha.
- Ba ile ba rulaganya ditlhopho tsa ntlha tsa temokerasi tsa naga.
Speaker notes
Gatelela maatla a puisano: Aforika Borwa e ile ya tila ntwa e kgolo ka gonne baeteledipele ba ile ba tlhopha go buisana. Umaka Nelson Mandela le F.W. de Klerk jaaka bangwe ba batho ba botlhokwa, mme ela tlhoko gore moragonyana ba ile ba abelana Sekgele sa Kagiso sa Nobel. E boloke e le motlhofo - kakanyo e kgolo ke gore go bua le go dumalanya go ile ga aga temokerasi e ntšhwa.
Ditlhopho tsa ntlha tsa temokerasi
Ka la 27 Moranang 1994, Maaforikaborwa a merafe yotlhe a ile a tlhopha mmogo lekgetlho la ntlha.
Ka la 27 Moranang 1994, batho ba le dimilione ba ile ba ema mo meleng e meleele, ka bopelotelele go tlhopha. Mo bontsing jwa Maaforikaborwa a bantsho, e ne e le lekgetlho la ntlha ba letleletswe go itlhophela puso ya bona.
- African National Congress (ANC) e ile ya fenya ditlhopho.
- Nelson Mandela o ile a nna Moporesidente wa ntlha wa Aforika Borwa yo o tlhophilweng ka temokerasi ka la 10 Motsheganong 1994.
- 27 Moranang jaanong ke letsatsi la boikhutso le le bidiwang Letsatsi la Kgololosego.
Speaker notes
E ke pelo ya thuto. Tshwantsha setshwantsho sa mela e meleele - batho bangwe ba ile ba emela diura di le dintsi mme ba itumela go tlhopha kgabagare. Tlhalosa gore Mandela o ne a ile a nna mo kgolegelong ka ntlha ya go lwantsha apartheid, mme jaanong a nna Moporesidente. Golaganya Letsatsi la Kgololosego le matshelo a barutwana: ba bona letsatsi la boikhutso ngwaga mongwe le mongwe go gakologelwa nako eno.
Molaotheo wa Aforika Borwa
Molaotheo ke setlhopha sa melao se se botlhokwa go gaisa mo nageng - le puso e tshwanetse go o obamela.
Morago ga ditlhopho, Aforika Borwa e ile ya kwala Molaotheo o mošwa ka 1996. Molaotheo ke molao o mogolo go gaisa wa naga. O tlhalosa ka moo puso e berekang ka teng mme o thlagisa ditshwanelo tsa motho mongwe le mongwe.
- Moporesidente Mandela o ile a saena Molaotheo kwa Sharpeville ka la 10 Sedimonthole 1996.
- O ile wa simolola go dirisiwa ka la 4 Ferikgong 1997.
- Ga go molao le fa e le moeteledipele yo o letleletsweng go roba melao e e mo Molaotheong.
Speaker notes
Dirisa setshwantsho sa dikgato go tlhalosa 'molao o mogolo go gaisa' - o mo godimo ga melao yotlhe e mengwe. Umaka gore Mandela o ile a saena ka boomo kwa Sharpeville, lefelo le batho ba neng ba bolawa mo go lona ba ipelaetsa kgatlhanong le apartheid, go supa tshimologo e ntšhwa. Boloka matlha a le motlhofo; kakanyo e kgolo ke gore Molaotheo o sireletsa mongwe le mongwe mme le Moporesidente o tshwanetse go o latela. [SME] Netefatsa letlha la go simolola la 4 Ferikgong 1997 le ntlha ya go saena ya Sharpeville kgatlhanong le motswedi wa ntlha pele ga tlhagiso.
Molaotheo wa Ditshwanelo (Bill of Rights)
Molaotheo wa Ditshwanelo ke karolo e e faphegileng ya Molaotheo e e sireletsang motho mongwe le mongwe mo Aforika Borwa.
Tekatekano
Mongwe le mongwe o a lekalekana mme o tshwanetse go tshwarwa ka tshiamiso, go sa kgathalesege morafe, puo kgotsa bodumedi jwa gagwe.
Seriti
Motho mongwe le mongwe o tshwanetse go tlotliwa le go tshwarwa ka bopelontle.
Thuto
Ngwana mongwe le mongwe o na le tshwanelo ya go ya sekolong le go ithuta.
Pabalesego
Mongwe le mongwe o na le tshwanelo ya go nna a babaletswe le go tlhokomelwa.
Kgololosego ya go bua
Batho ba ka abelana dikakanyo le maikutlo a bona ka kgololosego.
Tikologo e e phepa
Mongwe le mongwe o na le tshwanelo ya tikologo e e itekanetseng, gompieno le mo isagweng.
Speaker notes
Molaotheo wa Ditshwanelo ke Kgaolo 2 ya Molaotheo. Bala karata nngwe le nngwe ka kwa godimo mme o kope barutwana sekai se se tswang mo matshelong a bona (sekai, tshwanelo ya thuto e raya gore ba ka tsena sekolo). Gatelela gore ditshwanelo tseno ke tsa mongwe le mongwe ka tekatekano - se ke sona se apartheid e neng e se ganela. O ka tlhopha dikarata di le tharo kgotsa nne fela fa nako e le khutshwane.
Ditlhopho mo Aforika Borwa gompieno
Aforika Borwa e tshwara ditlhopho gore banni ba naga ba tswelele ba itlhophela baeteledipele.
Dingwaga tse mmalwa tse dingwe le tse dingwe, Maaforikaborwa a a tlhopha mo ditlhophong. Setlhopha se se bidiwang Independent Electoral Commission (IEC) - Khomišene ya Ditlhopho e e Ikemetseng se netefatsa gore ditlhopho di gololesegile e bile di siame.
- Banni ba naga ba tshwanetse go nna le dingwaga di le 18 kgotsa go feta mme ba tshwanetse go ikwadisa go tlhopha.
- Go tlhopha go dirwa ka sephiri, ka jalo ga go na ope yo o ka patelediwang go tlhopha ka tsela e e rileng.
- Ditlhopho di balwa ka kelotlhoko, mme phathi e e nang le tshegetso e ntsi e bopa puso.
Speaker notes
Tlhalosa IEC jaaka 'moatlhodi wa tshiamiso' wa ditlhopho. Monwana o o tshwailweng ka enke mo setshwantshong o supa ka moo batlhophi ba tshwaiwang ka teng gore go se nne le ope yo o tlhophang gabedi. Tiisa kakanyo ya tlhopho ya sephiri - tlhopho ya gago ke ya sephiri, se se dirang gore go tlhopha go siame e bile go se na kgobelelo. Ela tlhoko gore seno se diragala ka metlha, ka jalo baeteledipele ba tshwanetse go tswelela ba reetsa batho.
Ditshwanelo le maikarabelo
Go nna monni wa naga go raya gore o na le ditshwanelo - le maikarabelo mo go ba bangwe.
Speaker notes
Se ke kakanyo e kgolo ya CAPS: ditshwanelo di tla le maikarabelo. Gogela kgolagano fa gare ga dikholomo tse pedi - tshwanelo ya gago ya go tshwarwa ka tlotlo e raya gore o tshwanetse go tlotla ba bangwe; tshwanelo ya gago ya tikologo e e phepa e raya gore o se ka wa latlha matlakala. Kopa barutwana go tsenya maikarabelo a le mangwe a bona mo lenaneng.
Maemo a mararo a puso
Aforika Borwa e busiwa mo maemong a mararo a a berekang mmogo.
Batho ba re ba tlhophang ba bereka mo maemong a mararo a puso. Boemo bongwe le bongwe bo tlhokomela ditiro tse di farologaneng, go simolola ka naga yotlhe go ya kwa toropong ya gago.
- Puso ya Bosetšhaba e tlhokomela naga yotlhe mme e bereka go tswa Palamenteng kwa Motse-Kapa.
- Puso ya Porofense e tsamaisa nngwe le nngwe ya diporofense di le robongwe.
- Puso ya Selegae (mmasepala) e tlhokomela toropo ya gago, metsi, ditsela le kgobokanyo ya matlakala.
Speaker notes
E boloke e le e e tshwaraganeng mo Mophatong wa 6 ka go golaganya boemo bongwe le bongwe le botshelo jwa nnete: bosetšhaba bo dira melao e megolo, porofense e tsamaisa dikolo le dipetlele, mme puso ya selegae ke lona lebaka la go bo go na le metsi mo pompong le go tlosiwa ga matlakala. Go na le diporofense di le robongwe - leba fa barutwana ba ka bolela porofense ya bona le motsemogolo wa yona.
Matlha a botlhokwa a go a gakologelwa
- 1990 Nelson Mandela o gololwa mo kgolegelong
- 1991 Baeteledipele ba simolola dipuisano kwa CODESA
- 1994 Ditlhopho tsa ntlha tsa temokerasi ka la 27 Moranang; Mandela o nna Moporesidente
- 1996 Molaotheo o mošwa o a saeniwa
Speaker notes
Dirisa lenaneonako go thusa barutwana go baya kgang ka thulaganyo - bokgoni jo bo tlwaelegileng jwa CAPS. Ba kope go bolela se se diragetseng mo letlheng lengwe le lengwe ka mafoko a bona. Supa ka moo dilo di neng tsa fetoga ka bonako: dingwaga di le nne fela go tswa fa Mandela a tswa kgolegelong go fitlha Aforika Borwa e na le Molaotheo o mošwa.
O ka nna jang monni yo o siameng wa naga?
Ga o a tshwanela go leta go fitlha o na le dingwaga di le 18 - o ka nna monni yo o siameng wa naga gone jaanong.
Monni wa naga ke leloko la naga le le tswang teng le le abelanang mo go e tlhokomeleng. Le fa o le mosha, o ka thusa go aga Aforika Borwa e e siameng e bile e nang le kutlwelobotlhoko letsatsi le letsatsi.
- Tshwara mongwe le mongwe ka bopelontle le tshiamiso, go sa kgathalesege gore ke mang.
- Boloka sekolo sa gago le baagisani ba phepa e bile ba babaletswe.
- Latela melao e e siameng mme o bue ka tlotlo fa sengwe se sa siama.
- Ithute ka hisitori ya naga ya gago le Molaotheo wa yona.
Speaker notes
Golaganya thuto le ditshwetso tsa barutwana ka bobona. Temokerasi ga se fela go tlhopha gangwe mo dingwageng tse mmalwa - e ka moo re tshwarang bangwe ka teng letsatsi le letsatsi. Laletsa phaposi go solofetsa selo se le sengwe se ba tla se dirang beke eno go nna banni ba ba siameng ba naga, jaaka go thusa modutwakabo kgotsa go sela matlakala.
Aforika Borwa ke ya botlhe
The Freedom Charter ya 1955 e ne e lorile temokerasi e Aforika Borwa e neng ya e aga ka 1994.
South Africa belongs to all who live in it, black and white. The Freedom Charter, 1955
Tsholofetso eno, e e dirilweng pele ga temokerasi, e ile ya diragadiwa mo Molaotheong o mošwa. E re gakolola gore Aforika Borwa ke legae la motho mongwe le mongwe yo o nnang mono.
Speaker notes
Balang mafoko mmogo mme le a tlhalose ka mafoko a a motlhofo: naga ke ya mongwe le mongwe ka tekatekano. Tlhalosa gore kakanyo eno e ne ya kwalwa ka 1955, pele ga 1994, le gore batho ba ile ba ngangatlela toro eno ka dingwaga tse dintsi go fitlha e diragala. Seno se golaganya bonni ba naga le go nna leloko mmogo.
Se re se ithutileng
Temokerasi e naya monni mongwe le mongwe wa naga lentswe, le le sireleditsweng ke Molaotheo le Molaotheo wa Ditshwanelo.
Re ithutile gore Aforika Borwa e ile ya nna temokerasi ka 1994 fa mongwe le mongwe a ne a ka tlhopha, gore Molaotheo ke molao o mogolo go gaisa, le gore banni ba naga ba na le ditshwanelo le maikarabelo.
Q. Go diragetse eng ka la 27 Moranang 1994, mme ke ka ntlha yang go ne go le botlhokwa thata? (4 marks)
Q. Bolela ditshwanelo di le pedi go tswa mo Molaotheong wa Ditshwanelo mme o tlhalose gore ke ka ntlha yang nngwe le nngwe e le botlhokwa. (4 marks)
Q. Tlhalosa maikarabelo a le mabedi a o nang le ona jaaka monni wa naga ya Aforika Borwa. (4 marks)
Speaker notes
Dirisa dipotso tse tharo jaaka tiro e e kwalwang kgotsa puisano ya phaposi. Di latela mokgwa wa CAPS wa go gakologelwa le tlhaloso e khutshwane. Kgothatsa barutwana go dirisa dipolelo tse di feletseng le mafoko a mašwa go tswa mo thutong: temokerasi, Molaotheo, Molaotheo wa Ditshwanelo, monni wa naga, ditshwanelo le maikarabelo. Konela ka go ba gakolola gore botlhe ke banni ba naga ba ba nang le seabe se ba tshwanetseng go se tshameka.
- Grade
- Grade 6
- Subject
- History
- CAPS topic
- Democracy and citizenship in South Africa
- Resource type
- Presentation