Temokrasi le Boagi ka Afrika Borwa
Kamoo Afrika Borwa e bilego naga moo motho yo mogolo yo mongwe le yo mongwe a kgonago go bouta, le seo go bago moagi yo mobotse go se rago.
Speaker notes
Thoma ka go botsisa baithuti gore ba nagana gore lentsu 'temokrasi' le ra eng. Ngwala dikgopolo tsa bona ka lebotong. Hlalosa gore thuto ya lehono e anega kanegelo ya kamoo Afrika Borwa e bilego temokrasi ka 1994, le ditokelo le maikarabelo ao baagi ba nago le ona. Boloka moya wa tshepo - ye ke kanegelo ka batho bao ba hweditsego tokelo ya go swarwa ka go lekana.
Temokrasi ke eng?
Temokrasi ke naga moo batho ba kgethago baetapele ba bona.
Lentsu temokrasi le tswa mantsung a mabedi a kgale a Segerika ao a rago 'go buswa ke batho'. Ka temokrasing, batho ba bagolo ba a bouta go kgetha baetapele bao ba dirago melao le go laola naga.
- Moagi yo mongwe le yo mongwe yo mogolo o hwetsa bouto e tee, gomme bouto e nngwe le e nngwe e balwa ka go lekana.
- Baetapele ba kgethwa ke batho, ga se ba belegwe ka maatla.
- Ge batho ba sa thabe, ba ka bouta baetapele ba bangwe nako ye e tlago.
Speaker notes
Somisa mohlala o bonolo wa ka phaphosing ya borutelo: ge klase e swanetse go kgetha papadi ya go bapala gomme yo mongwe le yo mongwe a emisa seatla go bouta, yeo ke temokrasi e soma. E bapetse le motho o tee a swarela bohle diphetho. Gatelela kgopolo ya toka le 'motho o tee, bouto e tee' ka gobane e ba bohlokwa ka morago thutong.
Ge batho ba bantsi ba be ba sa kgone go bouta
Ka mengwaga ye mentsi, melao ye e sego ya toka e thibetse ba bantsi ba Maafrika Borwa go bouta.
Nakong ye e fetilego, Afrika Borwa e be e na le tshepediso ye e bitswago kgethologanyo (apartheid), lentsu la Seafrikanse le le rago 'go aroganya'. Ka fase ga apartheid, molao o be o aroganya batho ka mmala wa letlalo la bona gomme o ba swara ka mo go sa lekanego.
- Ke Maafrika Borwa a makgowa fela ao a bego a dumeletswe go boutela mmuso.
- Batho ba baso, ba Mmala le ba Maindia ba be ba se na goba ba na le seabe se senyenyane melaong ye e bego e busa maphelo a bona.
- Batho ba bantsi ba sebete ba ile ba ipelaetsa ka mengwaga go hwetsa ditokelo tse di lekanago bakeng sa bohle.
Speaker notes
Swara taba ye ka boleta le ka potego. Molaetsa wa Mphato wa 6 ke gore molao o kile wa swara batho ka mo go sa lokago ka lebaka la mmala wa letlalo la bona, gomme seo se be se fosagetse. Kgonthisetsa baithuti gore batho ba somile ka thata le ka khutso go se fetosa. Phema dintlha tse di sisimisago; boloka tebelelo godimo ga toka le tokelo ya go kwewa. Kgokaganya le Bill of Rights (Molao wa Ditokelo) ka morago, wo o ngwadilwego go kgonthisetsa gore se ga se sa tlo direga gape.
Baetapele ba dula fase go boledisana
Mathomong a bo-1990, baetapele ba Afrika Borwa ba ile ba kopana go rulaganya naga ye e nago le toka le temokrasi.
Baetapele go tswa dihlopheng tse dintsi ba ile ba kopana dikopanong tse di bitswago CODESA (the Convention for a Democratic South Africa). Go e na le go lwa, ba ile ba bolela ka kamoo ba ka abelanago maatla le go swara dikgetho tse di nago le toka bakeng sa Maafrika Borwa ka moka.
- Nelson Mandela o be a lokolotswe kgolegong ka 1990 morago ga mengwaga ye 27.
- Baetapele ba ile ba dumelelana gore yo mongwe le yo mongwe wa mengwaga ye 18 le go feta a dumelelwe go bouta.
- Ba ile ba rulaganya dikgetho tsa mathomo tsa temokrasi tsa naga.
Speaker notes
Gatelela maatla a poledisano: Afrika Borwa e ile ya phema ntwa ye kgolo ka gobane baetapele ba ile ba kgetha go boledisana. Bolela Nelson Mandela le F.W. de Klerk bjalo ka batho ba babedi ba bohlokwa, gomme o ele hloko gore ka morago ba abelane Sefoka sa Khutso sa Nobel (Nobel Peace Prize). E boloke bonolo - kgopolo ye kgolo ke gore poledisano le tumelelano di agile temokrasi ye mpsha.
Dikgetho tsa mathomo tsa temokrasi
Ka la 27 Aprele 1994, Maafrika Borwa a merafo ka moka a ile a bouta mmogo ka lekga la mathomo.
Ka la 27 Aprele 1994, batho ba dimilione ba ile ba ema methalading ye metelele ka go se fele pelo go bouta. Go ba bantsi ba Maafrika Borwa a maso, e be e le lekga la mathomo la go ba dumelela go kgetha mmuso wa bona.
- African National Congress (ANC) e ile ya thopa dikgetho.
- Nelson Mandela e ile ya ba Mopresidente wa mathomo wa Afrika Borwa yo a kgethilwego ka temokrasi ka la 10 Mei 1994.
- La 27 Aprele bjale ke maikhutso a setshaba ao a bitswago Letshatsi la Tokologo (Freedom Day).
Speaker notes
Ye ke pelo ya thuto. Thala seswantsho sa methalado ye metelele - batho ba bangwe ba ile ba emela diiri tse dintsi gomme ba thaba go bouta mafelelong. Hlalosa gore Mandela o be a le kgolegong ka lebaka la go lwantsha apartheid, gomme bjale a ba Mopresidente. Kgokaganya Letshatsi la Tokologo le maphelo a baithuti: ba hwetsa maikhutso ngwaga o mongwe le o mongwe go gopola motsotso wo.
Molaotheo wa Afrika Borwa
Molaotheo ke sehlopha sa melao se bohlokwa kudu ka nageng - le mmuso o swanetse go o kwa.
Morago ga dikgetho, Afrika Borwa e ile ya ngwala Molaotheo o mofsa ka 1996. Molaotheo ke molao o phagamego kudu wa naga. O hlalosa kamoo mmuso o somago le go lokeletsa ditokelo tsa motho yo mongwe le yo mongwe.
- Mopresidente Mandela o ile a saena Molaotheo kua Sharpeville ka la 10 Disemere 1996.
- O ile wa thoma go soma ka la 4 Feberware 1997.
- Ga go molao le moetapele yo a dumeletswego go roba melao ya Molaotheo.
Speaker notes
Somisa seswantsho sa manamelo go hlalosa 'molao o phagamego kudu' - o dula ka godimo ga melao ka moka ye mengwe. Bolela gore Mandela o ile a saena ka boomo kua Sharpeville, lefelo leo batho ba bego ba bolailwe ba ipelaetsa ka apartheid, go bontsha mathomo a mafsa. Boloka datamo di le bonolo; kgopolo ye kgolo ke gore Molaotheo o sireletsa bohle gomme le Mopresidente o swanetse go o latela. [SME] Netefatsa letshatsi la mathomo la 4 Feberware 1997 le ntlha ya go saenwa Sharpeville kgahlanong le mothopo wa mathomo pele ga tsweletso.
Bill of Rights (Molao wa Ditokelo)
Bill of Rights ke karolo ye e kgethegilego ya Molaotheo ye e sireletsago motho yo mongwe le yo mongwe ka Afrika Borwa.
Tekano
Yo mongwe le yo mongwe o a lekana gomme o swanetse go swarwa ka toka, go sa setswe morafo, leleme goba bodumedi bja gagwe.
Seriti
Motho yo mongwe le yo mongwe o swanetse go hlomphiwa le go swarwa ka botho.
Thuto
Ngwana yo mongwe le yo mongwe o na le tokelo ya go ya sekolong le go ithuta.
Polokego
Yo mongwe le yo mongwe o na le tokelo ya go bolokega le go hlokomelwa.
Tokologo ya go bolela
Batho ba ka abelana dikgopolo le maikutlo a bona ka bolokologi.
Tikologo ye e hlwekilego
Yo mongwe le yo mongwe o na le tokelo ya tikologo ye e phetsego gabotse, bjale le nakong ye e tlago.
Speaker notes
Bill of Rights ke Kgaolo ya 2 ya Molaotheo. Bala karata ye nngwe le ye nngwe godimo gomme o kgopele baithuti mohlala go tswa maphelong a bona (mohlala, tokelo ya thuto e ra gore ba ka ya sekolong). Gatelela gore ditokelo tse ke tsa bohle ka go lekana - ye ke seo apartheid e se ganeditsego. O ka kgetha dikarata tse tharo goba tse nne fela ge nako e le nnyane.
Dikgetho ka Afrika Borwa bjale
Afrika Borwa e swara dikgetho gore baagi ba tswele pele go kgetha baetapele ba bona.
Mengwaga ye mmalwa ye nngwe le ye nngwe, Maafrika Borwa a a bouta dikgethong. Sehlopha se se bitswago Independent Electoral Commission (IEC) se kgonthisetsa gore dikgetho di lokologile ebile di na le toka.
- Baagi ba swanetse go ba ba mengwaga ye 18 goba go feta gomme ba swanetse go ingwadisa go bouta.
- Go bouta ke sephiri, ka fao ga go yo a ka gapeletswago go bouta ka tsela ye e itsego.
- Dibouto di balwa ka sedi, gomme mokgatlo wo o nago le thekgo ye ntsi o hloma mmuso.
Speaker notes
Hlalosa IEC bjalo ka 'moahlodi wa go bapala ka toka' wa dikgetho. Monwana o mogolo o swailwego ka enke seswantshong o bontsha kamoo baouti ba swaiwago ka gona gore go se be le yo a boutago gabedi. Tiisa kgopolo ya bouto ya sephiri - bouto ya gago ke ya sephiri, seo se dirago gore go bouta go be le toka gomme go se be le kgateletso. Ela hloko gore se se direga ka mehla, ka fao baetapele ba swanetse go tswela pele go theetsa batho.
Ditokelo le maikarabelo
Go ba moagi go ra gore o na le ditokelo - ebile o na le mesomo go ba bangwe.
Speaker notes
Ye ke kgopolo ya bohlokwa ya CAPS: ditokelo di tla le maikarabelo. Thala kgokaganyo magareng ga dikholomo tse pedi - tokelo ya gago ya go swarwa ka tlhompho e ra gore o swanetse go hlompha ba bangwe; tokelo ya gago ya tikologo ye e hlwekilego e ra gore o se ke wa lahlela ditshila. Kgopela baithuti go oketsa maikarabelo a tee a bona lenaneong.
Magato a mararo a mmuso
Afrika Borwa e buswa ka magato a mararo ao a somisanago.
Batho bao re ba boutelago ba soma magatong a mararo a mmuso. Kgato ye nngwe le ye nngwe e hlokomela mesomo ye e fapanego, go tloga nageng ka moka go fihla toropong ya geno.
- Mmuso wa Bosetshaba o hlokomela naga ka moka gomme o soma go tswa Palamenteng kua Cape Town.
- Mmuso wa Profense o laola profense ye nngwe le ye nngwe ya tse senyane.
- Mmuso wa Selegae (mmasepala) o hlokomela toropo ya geno, meetse, ditsela le kgoboketso ya ditshila.
Speaker notes
E boloke e le ya kgonthe bakeng sa Mphato wa 6 ka go kgokaganya kgato ye nngwe le ye nngwe le bophelo bja kgonthe: bosetshaba bo dira melao ye megolo, profense e laola dikolo le dipetlele, gomme mmuso wa selegae ke lebaka leo go nago le meetse ka pompeng le ditshila di kgobokeletswago. Go na le diprofense tse senyane - lebelela ge baithuti ba ka bolela profense ya bona le motsemosate wa yona.
Matshatsi a bohlokwa a go gopolwa
- 1990 Nelson Mandela o lokollwa kgolegong
- 1991 Baetapele ba thoma dipoledisano kua CODESA
- 1994 Dikgetho tsa mathomo tsa temokrasi ka la 27 Aprele; Mandela o ba Mopresidente
- 1996 Molaotheo o mofsa o a saenwa
Speaker notes
Somisa lenanenako go thusa baithuti go beakanya kanegelo ka tatelano - bokgoni bjo bo tlwaelegilego bja CAPS. Ba kgopele go bolela seo se diregilego letshatsing le lengwe le le lengwe ka mantsu a bona. Supa kamoo dilo di fetogilego ka lebelo: mengwaga ye mene fela go tloga ge Mandela a tloga kgolegong go fihla ge Afrika Borwa e na le Molaotheo o mofsa.
O ka ba moagi yo mobotse bjang?
Ga o swanela go emela go fihlela o na le mengwaga ye 18 - o ka ba moagi yo mobotse gona bjale.
Moagi ke setho sa naga seo se lego sa yona gomme se na le seabe go e hlokomela. Le bjalo ka motho yo monyenyane, o ka thusa go aga Afrika Borwa ye e nago le toka le tlhokomelo letshatsi le lengwe le le lengwe.
- Swara yo mongwe le yo mongwe ka botho le ka toka, go sa setswe gore ke mang.
- Boloka sekolo sa gago le setshaba di hlwekile ebile di bolokegile.
- Latela melao ye e nago le toka gomme o bolele ka tlhompho ge selo se se se na toka.
- Ithute ka histori ya naga ya geno le Molaotheo wa yona.
Speaker notes
Kgokaganya thuto le dikgetho tsa baithuti ka nosi. Temokrasi ga se fela ka ga go bouta gatee mengwageng ye mmalwa - ke ka ga kamoo re swaranago ka gona letshatsi le lengwe le le lengwe. Laletsa klase go tshepisa selo se tee seo ba tlago se dira bekeng ye go ba baagi ba babotse, go swana le go thusa moithuti-mmogo goba go topa ditshila.
Afrika Borwa ke ya bohle
Freedom Charter ya 1955 e lorile ka temokrasi yeo Afrika Borwa e e agilego ka 1994.
Afrika Borwa ke ya bohle bao ba dulago mo go yona, ba baso le ba baswu. The Freedom Charter, 1955
Tshepiso ye, ye e dirilwego pele ga temokrasi kudu, e ile ya phethagala ka Molaotheo o mofsa. E re gopotsa gore Afrika Borwa ke legae la motho yo mongwe le yo mongwe yo a dulago mo.
Speaker notes
Balang sereto mmogo gomme le se hlalose ka mantsu a bonolo: naga ke ya bohle ka go lekana. Hlalosa gore kgopolo ye e ngwadilwe ka 1955, pele ga 1994 kudu, gomme batho ba ile ba swara toro ye ka mengwaga-some go fihlela e phethagala. Se se kgokaganya boagi le go ba le seabe mmogo.
Seo re ithutilego sona
Temokrasi e fa moagi yo mongwe le yo mongwe lentsu, le sireleditswe ke Molaotheo le Bill of Rights.
Re ithutile gore Afrika Borwa e bile temokrasi ka 1994 ge yo mongwe le yo mongwe a be a kgona go bouta, gore Molaotheo ke molao o phagamego kudu, le gore baagi ba na le ditokelo le maikarabelo.
Q. Go diregile eng ka la 27 Aprele 1994, gomme ke ka lebaka la eng go bego go le bohlokwa kudu? (4 marks)
Q. Bolela ditokelo tse pedi go tswa go Bill of Rights gomme o hlalose gore ke ka lebaka la eng ye nngwe le ye nngwe e le bohlokwa. (4 marks)
Q. Hlalosa maikarabelo a mabedi ao o nago le ona bjalo ka moagi wa Afrika Borwa. (4 marks)
Speaker notes
Somisa dipotsiso tse tharo bjalo ka mosomo o ngwadilwego goba poledisano ya klase. Di latela setaele sa CAPS sa go gopola le tlhaloso ye kopana. Hlohleletsa baithuti go somisa mafoko a felletsego le mantsu a mafsa a thuto: temokrasi, Molaotheo, Bill of Rights, moagi, ditokelo le maikarabelo. Phetha ka go ba gopotsa gore ka moka ke baagi bao ba nago le karolo yeo ba swanetsego go e raloka.
- Grade
- Grade 6
- Subject
- History
- CAPS topic
- Democracy and citizenship in South Africa
- Resource type
- Presentation