Demokrasi le Boahi Afrika Borwa
Kamoo Afrika Borwa e ileng ya fetoha naha moo motho e mong le e mong ya moholo a ka voutang teng, le hore ho bolelang ho ba moahi ya molemo.
Speaker notes
Qala ka ho botsa baithuti hore ba nahana lentswe 'demokrasi' le bolelang. Ngola mehopolo ya bona letlapeng. Hlalosa hore thuto ya kajeno e pheta pale ya kamoo Afrika Borwa e ileng ya fetoha demokrasi ka 1994, le hore baahi ba na le ditokelo le boikarabelo bofe. Boloka moya o nang le tshepo - ena ke pale ya batho ba hapileng tokelo ya ho tshwarwa ka ho lekana.
Demokrasi ke eng?
Demokrasi ke naha moo batho ba ikgethelang baetapele ba bona.
Lentswe demokrasi le tswa mantsweng a mabedi a kgale a Segerike a bolelang 'puso ka batho'. Ka hara demokrasi, batho ba baholo baa vouta ho kgetha baetapele ba etsang melao le ho tsamaisa naha.
- Moahi e mong le e mong ya moholo o fumana vouto e le nngwe, mme vouto e nngwe le e nngwe e na le boima bo lekanang.
- Baetapele ba kgethwa ke batho, ha ba tswallwe pusong.
- Ha batho ba sa thabe, ba ka vouta baetapele ba fapaneng nakong e tlang.
Speaker notes
Sebedisa mohlala o bonolo wa ka phaposing: haeba tlelase e lokela ho kgetha papadi eo e tla e bapala mme e mong le e mong a phahamisa letsoho ho vouta, eo ke demokrasi e sebetsa. E bapise le motho a le mong ya etsetsang bohle qeto. Hatisa mohopolo wa toka le 'motho a le mong, vouto e le nngwe' hobane e ba bohlokwa hamorao thutong.
Ha bongata ba batho bo ne bo sa kgone ho vouta
Ka dilemo tse ngata, melao e sa lokang e ne e thibela bongata ba Maafrika Borwa ho vouta.
Nakong e fetileng, Afrika Borwa e ne e na le tsamaiso e bitswang apartheid, lentswe la Seafrikanse le bolelang 'karohano'. Tlasa apartheid, molao o ne o arola batho ka mmala wa letlalo la bona mme o ba tshwara ka ho se lekane.
- Ke Maafrika Borwa a masweu feela a neng a dumelletswe ho voutela mmuso.
- Batho ba Batsho, ba Mmala le ba Maindia ba ne ba e-na le seabo se senyenyane kapa se seng ho melao e neng e busa maphelo a bona.
- Batho ba bangata ba sebete ba ne ba ipelaetsa ka dilemo ho hapela bohle ditokelo tse lekanang.
Speaker notes
Sebetsana le sena ka bonolo le ka botshepehi. Molaetsa bakeng sa Kereiti ya 6 ke hore molao o kile wa tshwara batho ka ho se loke ka lebaka la mmala wa letlalo la bona, mme sena e ne e le phoso. Kgothatsa baithuti hore batho ba sebeditse ka thata le ka kgotso ho e fetola. Qoba dintlha tse tebileng; boloka tsepamiso hodima toka le tokelo ya ho utlwuwa. Hokahanya le Bili ya Ditokelo hamorao, e ngotsweng ho netefatsa hore sena ha se hlole se etsahala.
Baetapele ba dula fatshe ho buisana
Mathwasong a dilemo tsa bo-1990, baetapele ba Afrika Borwa ba kopana ho rala naha e lokileng, ya demokrasi.
Baetapele ba dihlopha tse ngata ba kopana dikopanong tse tsejwang e le CODESA (Convention for a Democratic South Africa - Kopano ya Afrika Borwa ya Demokrasi). Ho fapana le ho lwana, ba ile ba buisana ka mokgwa wa ho arolelana matla le ho tshwara dikgetho tse lokileng bakeng sa Maafrika Borwa ohle.
- Nelson Mandela o ne a lokollotswe teronkong ka 1990 kamora dilemo tse 27.
- Baetapele ba ile ba dumellana hore e mong le e mong ya dilemo tse 18 le ho feta a dumellwe ho vouta.
- Ba ile ba rala dikgetho tsa pele tsa demokrasi tsa naha.
Speaker notes
Hatisa matla a puisano: Afrika Borwa e ile ya qoba ntwa e kgolo hobane baetapele ba ile ba kgetha ho buisana. Bolela Nelson Mandela le F.W. de Klerk e le batho ba babedi ba bohlokwa, mme hlokomela hore hamorao ba ile ba arolelana Khau ya Nobel ya Kgotso. E boloke bonolo - mohopolo wa sehlooho ke hore puisano le tumellano di ile tsa aha demokrasi e ntjha.
Dikgetho tsa pele tsa demokrasi
Ka la 27 April 1994, Maafrika Borwa a merabe yohle a ile a vouta mmoho ka lekgetlo la pele.
Ka la 27 April 1994, batho ba dimillione ba ile ba ema mela e melelele, ka mamello, ho vouta. Ho bongata ba Maafrika Borwa a Batsho, e ne e le lekgetlo la pele ba dumellwang ho kgetha mmuso wa bona.
- African National Congress (ANC) e ile ya hapa dikgetho.
- Nelson Mandela e ile ya eba Mopresidente wa pele wa Afrika Borwa ya kgethilweng ka demokrasi ka la 10 May 1994.
- 27 April hona jwale ke letsatsi la phomolo la setjhaba le bitswang Freedom Day (Letsatsi la Tokoloho).
Speaker notes
Ena ke pelo ya thuto. Taka setshwantsho sa mela e melelele - batho ba bang ba ile ba ema dihora tse ngata mme ba thaba ho vouta qetellong. Hlalosa hore Mandela o ne a le teronkong ka lebaka la ho lwantsha apartheid, mme jwale a eba Mopresidente. Hokahanya Freedom Day le maphelo a baithuti: ba fumana letsatsi la phomolo selemo se seng le se seng ho hopola motsotso ona.
Molaotheo wa Afrika Borwa
Molaotheo ke sehlopha sa melao sa bohlokwa ka ho fetisisa naheng - esita le mmuso o tlameha ho o mamela.
Kamora dikgetho, Afrika Borwa e ile ya ngola Molaotheo o motjha ka 1996. Molaotheo ke molao o hodimodimo wa naha. O hlalosa kamoo mmuso o sebetsang ka teng mme o thathamisa ditokelo tsa motho e mong le e mong.
- Mopresidente Mandela o ile a saena Molaotheo Sharpeville ka la 10 December 1996.
- O ile wa qala ho sebediswa ka la 4 February 1997.
- Ha ho molao le moetapele ya dumellwang ho tlola melao e Molaotheong.
Speaker notes
Sebedisa setshwantsho sa mehato ho hlalosa 'molao o hodimodimo' - o dula hodima melao yohle e meng. Bolela hore Mandela o ile a o saena ka boomo Sharpeville, sebaka moo batho ba neng ba bolailwe ba ipelaetsa apartheid, ho bontsha qalo e ntjha. Boloka datumo di le bobebe; mohopolo wa sehlooho ke hore Molaotheo o sireletsa bohle mme esita le Mopresidente o tlameha ho o latela. [SME] Netefatsa letsatsi la ho qala la 4 February 1997 le ntlha ya ho saena Sharpeville kgahlanong le mohlodi wa mantlha pele ho hlahiswa.
Bili ya Ditokelo
Bili ya Ditokelo ke karolo e kgethehileng ya Molaotheo e sireletsang motho e mong le e mong Afrika Borwa.
Tekano
Bohle ba a lekana mme ba tlameha ho tshwarwa ka toka, ho sa tsotellehe morabe, puo kapa bodumedi ba bona.
Seriti
Motho e mong le e mong o tlameha ho hlonolofatswa le ho tshwarwa ka mosa.
Thuto
Ngwana e mong le e mong o na le tokelo ya ho ya sekolong le ho ithuta.
Polokeho
Bohle ba na le tokelo ya ho ba bolokehile le ho hlokomelwa.
Tokoloho ya ho bua
Batho ba ka arolelana mehopolo le maikutlo a bona ka bolokolohi.
Tikoloho e hlwekileng
Bohle ba na le tokelo ya tikoloho e phetseng hantle, hona jwale le nakong e tlang.
Speaker notes
Bili ya Ditokelo ke Khaolo ya 2 ya Molaotheo. Bala karete e nngwe le e nngwe ka lentswe le phahameng mme o botse baithuti mohlala ho tswa maphelong a bona (mohlala, tokelo ya thuto e bolela hore ba ka kena sekolo). Hatisa hore ditokelo tsena ke tsa bohle ka ho lekana - sena ke hona apartheid e neng e se hanne. O ka kgetha dikarete tse tharo kapa tse nne feela haeba nako e le kgutshwane.
Dikgetho Afrika Borwa hona jwale
Afrika Borwa e tshwara dikgetho e le hore baahi ba tswele pele ho kgetha baetapele ba bona.
Dilemong tse seng kae tse fetang, Maafrika Borwa a vouta dikgethong. Sehlopha se bitswang Independent Electoral Commission (IEC) - Khomishene e Ikemetseng ya Dikgetho se netefatsa hore dikgetho di lokolohile ebile di lokile.
- Baahi ba tlameha ho ba dilemo tse 18 kapa ho feta mme ba tlameha ho ingodisa ho vouta.
- Ho vouta ho lekunutu, kahoo ha ho motho ya ka qobellwang ho vouta ka tsela e itseng.
- Divouto di balwa ka hloko, mme mokga o nang le tshehetso e kgolo ka ho fetisisa o theha mmuso.
Speaker notes
Hlalosa IEC e le 'moahlodi wa papadi e lokileng' wa dikgetho. Monwana o moholo o tshwautsweng ka enke setshwantshong o bontsha kamoo bavouti ba tshwauwang ka teng e le hore ho se be le ya voutang habedi. Matlafatsa mohopolo wa vouto ya lekunutu - vouto ya hao ke ya boinotshi, e e bolokang dikgetho di lokile ebile di se na tlhekefetso. Hlokomela hore sena se etsahala kgafetsa, kahoo baetapele ba tlameha ho dula ba mamela batho.
Ditokelo le boikarabelo
Ho ba moahi ho bolela hore o na le ditokelo - le mesebetsi ho ba bang.
Speaker notes
Ona ke mohopolo wa bohlokwa wa CAPS: ditokelo di tla le boikarabelo. Taka kgokahano ho pholletsa le dikholomo tse pedi - tokelo ya hao ya ho tshwarwa ka tlhompho e bolela hore o tlameha ho hlompha ba bang; tokelo ya hao ya tikoloho e hlwekileng e bolela hore o se ke wa lahlela ditshila. Kopa baithuti ho eketsa boikarabelo bo bong ba bona lenaneng.
Maemo a mararo a mmuso
Afrika Borwa e buswa maemong a mararo a sebetsang mmoho.
Batho bao re ba voutelang ba sebetsa maemong a mararo a mmuso. Boemo bo bong le bo bong bo hlokomela mesebetsi e fapaneng, ho tloha naheng yohle ho theosetsa toropong ya heno.
- Mmuso wa Naha (National) o hlokomela naha yohle mme o sebetsa ho tswa Palamenteng (Parliament) Cape Town.
- Mmuso wa Profinse (Provincial) o tsamaisa e nngwe le e nngwe ya diprofinse tse robong.
- Mmuso wa Lehae (Local, masepala) o hlokomela toropo ya heno, metsi, ditsela le ho lathwa ha matlakala.
Speaker notes
Boloka sena se le tsebele bakeng sa Kereiti ya 6 ka ho hokahanya boemo bo bong le bo bong le bophelo ba nnete: naha e etsa melao e meholo, profinse e tsamaisa dikolo le dipetlele, mme mmuso wa lehae ke lona lebaka leo ho nang le metsi pompong le hore matlakala a lathwe. Ho na le diprofinse tse robong - sheba hore na baithuti ba ka bolela profinse ya bona le motse-moholo wa yona.
Datumo tsa bohlokwa tseo o lokelang ho di hopola
- 1990 Nelson Mandela o lokollwa teronkong
- 1991 Baetapele ba qala dipuisano CODESA
- 1994 Dikgetho tsa pele tsa demokrasi ka la 27 April; Mandela o eba Mopresidente
- 1996 Molaotheo o motjha o a saenwa
Speaker notes
Sebedisa timelaene ho thusa baithuti ho beha pale ka tatellano - tsebo e tlwaelehileng ya CAPS. Ba kope ho bolela se etsahetseng datumong e nngwe le e nngwe ka mantswe a bona. Bontsha kamoo dintho di ileng tsa fetoha kapele: dilemo tse nne feela ho tloha Mandela a tswa teronkong ho fihlela Afrika Borwa e e-na le Molaotheo o motjha.
O ka ba moahi ya molemo jwang?
Ha o hloke ho ema ho fihlela o e-na le dilemo tse 18 - o ka ba moahi ya molemo hona jwale.
Moahi ke setho sa naha se leng sa yona mme se nkang karolo ya ho e hlokomela. Esita le e le motho e monyenyane, o ka thusa ho aha Afrika Borwa e lokileng le e nang le kgathalo letsatsi le leng le le leng.
- Tshwara bohle ka mosa le ka toka, ho sa tsotellehe hore na ke bomang.
- Boloka sekolo sa hao le setjhaba sa heno di hlwekile ebile di bolokehile.
- Latela melao e lokileng mme o bue ka boitshwaro ha ho na le ho hong ho sa lokang.
- Ithute ka histori ya naha ya heno le Molaotheo wa yona.
Speaker notes
Tlisa thuto haufi le dikgetho tsa baithuti ka bobona. Demokrasi ha se feela ka ho vouta hang dilemong tse seng kae - e mabapi le kamoo re tshwaranang ka teng letsatsi le leng le le leng. Mema tlelase ho tshepisa ntho e le nngwe eo ba tla e etsa bekeng ena ho ba baahi ba molemo, jwalo ka ho thusa motho eo o ithutang le yena kapa ho tonga matlakala.
Afrika Borwa ke ya bohle
Freedom Charter ya 1955 e ne e lora ka demokrasi eo Afrika Borwa e ileng ya e aha ka 1994.
Afrika Borwa ke ya bohle ba phelang ho yona, ba batsho le ba basweu. The Freedom Charter, 1955
Tshepiso ena, e entsweng nako e telele pele ho demokrasi, e ile ya phethahala Molaotheong o motjha. E re hopotsa hore Afrika Borwa ke lehae la motho e mong le e mong ya phelang mona.
Speaker notes
Balang tanka mmoho mme le e hlalose ka mantswe a bonolo: naha ke ya bohle ka ho lekana. Hlalosa hore mohopolo ona o ile wa ngolwa ka 1955, nako e telele pele ho 1994, le hore batho ba ile ba kgomarela toro ena ka mashome a dilemo ho fihlela e eba nnete. Sena se hokahanya boahi le boitshwaro ba ho ba le seabo se arolelanwang.
Seo re ithutileng sona
Demokrasi e fa moahi e mong le e mong lentswe, le sireletswang ke Molaotheo le Bili ya Ditokelo.
Re ithutile hore Afrika Borwa e ile ya fetoha demokrasi ka 1994 ha e mong le e mong a ne a kgona ho vouta, hore Molaotheo ke molao o hodimodimo, le hore baahi ba na le ditokelo le boikarabelo ka bobedi.
Q. Ho etsahetseng ka la 27 April 1994, mme hobaneng e ne e le habohlokwa hakaalo? (4 marks)
Q. Bolela ditokelo tse pedi ho tswa Bili ya Ditokelo mme o hlalose hore hobaneng e nngwe le e nngwe e le bohlokwa. (4 marks)
Q. Hlalosa boikarabelo bo bobedi boo o nang le bona e le moahi wa Afrika Borwa. (4 marks)
Speaker notes
Sebedisa dipotso tse tharo e le mosebetsi o ngotsweng kapa puisano ya tlelase. Di latela setaele sa CAPS sa ho hopola le tlhaloso e kgutshwane. Kgothaletsa baithuti ho sebedisa dipolelo tse feletseng le mantswe a matjha a thuto: demokrasi, Molaotheo, Bili ya Ditokelo, moahi, ditokelo le boikarabelo. Qetella ka ho ba hopotsa hore kaofela ke baahi ba nang le karolo eo ba lokelang ho e phetha.
- Grade
- Grade 6
- Subject
- History
- CAPS topic
- Democracy and citizenship in South Africa
- Resource type
- Presentation