Ka fao dinaga tse pedi tsa maatlakgolo (superpowers), ntle le go lwa ka tlhamalalo, di neng tsa kgaoganya lefatshe go nna ditlhopha tse di ganetsanang mme tsa bopa dipolotiki tsa lefatshe lotlhe mo e ka nnang halofo ya lekgolo la dingwaga.
Speaker notes
Simolola ka go tlhalosa paradox e e mo leineng: 'ntwa' e e neng e le e e tsididi thata - e ne e lwelwa ka megopolo ya sepolotiki, kanaganyo (propaganda), botlhodi, lobelo la dibetsa le dintwa tsa baemedi go na le ka ntwa ka tlhamalalo magareng ga USA le USSR. Baya paka ya nako: e ka nna 1945 go ya 1991. Botsa barutwana gore ke ka ntlha yang balekane ba babedi ba ntwa ba ne ba retologa go nna baba - potso e e kaelang thuto e.
Boemo jo bo tsweletseng jwa kgatelelo ya sepolotiki le ya sesole magareng ga United States le Soviet Union le balekane ba bona.
Ntwa e e Tsididi e ne e le kgaisano ya lefatshe lotlhe magareng ga dinaga tse pedi tsa maatlakgolo (superpowers) - United States (USA) ya bokapitalisi le Soviet Union (USSR) ya bokomonisi - go simolola bokhutlong jwa Ntwa ya Bobedi ya Lefatshe ka 1945 go fitlha USSR e wa ka 1991. E ne e le 'tsididi' ka ntlha ya gore tse pedi ga di a ka tsa lwa ka tlhamalalo; ntwa e e bulegileng magareng ga tsona e ne e thibetswe ke dibetsa tsa nuklea.
- Tsamaiso ya dikoko tse pedi (bipolar order): dinaga tse dintsi di ne di tsamaya le e nngwe ya ditlhopha tse pedi tsa maatla.
- Kgotlhang e ne e lwelwa ka megopolo ya sepolotiki, ikonomi, kanaganyo, botlhodi le lobelo la dibetsa.
- E ne e lwelwa mo 'dintweng tsa baemedi' - dikgotlhang mo dinageng tse dingwe tse di neng di tshegediwa ke dinaga tsa maatlakgolo.
Speaker notes
Tlhalosa mafoko a botlhokwa a barutwana ba a tlhokang mo thutong yotlhe: maatlakgolo, dikoko tse pedi (bipolar), bokapitalisi, bokomonisi, ntwa ya baemedi, lobelo la dibetsa, le go thibela ka tshoso (deterrence). Gatelela gore 'bipolar' e raya dikoko kgotsa dilelo tse pedi tsa maatla. Tlhalosa gore poifo ya tshenyego ya nuklea ya ka bobedi ke yona e e neng e boloka ntwa e le 'tsididi' - kgang e e boelwang mo diteronking tsa lobelo la dibetsa le Cuba.
USA le USSR ba ne ba fenya Nazi Germany mmogo, mme morago ba ne ba tlhoka kutlwano ka fao ba neng ba tshwanetse go aga sesha lefatshe la morago ga ntwa.
Ka nako ya Ntwa ya Bobedi ya Lefatshe USA, Britain le USSR e ne e le balekane kgatlhanong le Hitler. Fa phenyo e ntse e atamela, baeteledipele ba bona ba ne ba kopana kwa Yalta (Ferikgong 1945) le Potsdam (Phukwi-Phatwe 1945) go rulaganya kagiso - fela go se dumalane go go boteng go ne ga tswelela ka ga isago ya Yuropa Botlhaba, bogolo Poland le Germany e e neng e fentswe.
- USA e ne e batla ditlhopho tse di gololesegileng le mmaraka o o bulegileng mo Yuropa yotlhe.
- USSR, e e neng ya tsenwa ke Germany ka makgetlo a mabedi, e ne e batla dinaga tsa tshireletso tse di botsalano mo melelwaneng ya yona.
- Belaelano ya ka bobedi e ne ya gola: USSR e ne e sa tshepe bomo ya athomo ya Amerika; USA e ne e sa tshepe katoloso ya Soviet.
Speaker notes
Tlhalosa gore borradihisitori ba ganetsana ka gore ke mang yo o neng a 'na le molato' wa Ntwa e e Tsididi (dikole tsa orthodox, revisionist le post-revisionist). Rotloetsa barutwana go e bona jaaka kgotlhang ya dikgatlhego LE megopolo ya sepolotiki, e seng monyaki a le mongwe. Gatelela mathata a tshireletso: kgato nngwe le nngwe ya tshireletso ya letlhakore lengwe e ne e lebega e le tlhaselo mo go le lengwe. [SME] Tlhomamisa boteng jwa dintlha jo bo lebeletsweng mo kganetsanong ya dihisitoriografi go ya ka tlhatlhobo ya CAPS ya gago.
Ka botlhokwa, Ntwa e e Tsididi e ne e le kgaisano magareng ga dipono tse pedi tse di farologaneng tsa dipolotiki le ikonomi.
Bokapitalisi (USA)
Beng ba poraefete, mmaraka o o gololesegileng, temokerasi ya makoko a mantsi le ditshwanelo tsa motho ka mongwe.
Bokomonisi (USSR)
Beng ba puso, ikonomi e e rulagantsweng, puso ya lekoko le le lengwe le maikaelelo a setlhopha go feta dikgetho tsa motho ka mongwe.
Setlhopha sengwe le sengwe se ne se ipona e le isago
Ditlhopha tsoo pedi di ne di rotloetsa tsamaiso ya tsona jaaka e e gaisang mme di leka go gapa dinaga tse di sa tswang go ipusa mo Aforika le Asia.
Speaker notes
Boloka papiso e lekalekane e bile e sekaseka: tlhalosa tsamaiso nngwe le nngwe ka fa e leng ka teng go na le go e tshameka. Ela tlhoko gore mo tirong ditlhopha tsoo pedi di ne di sa fitlhelele maikaelelo a tsona - USA e ne ya thusa dipuso dingwe tse di sa gololesegang, mme USSR e ne e gatelela. Kelotlhoko e e botlhokwa mo bokgoning jwa maemo a FET jwa go sekaseka tsietso le go ikanngwa ga metswedi.
USA e ne ya ipeela go emisa katoloso ya bokomonisi go feta fa bo neng bo setse bo le teng.
Ka Mopitlwe 1947 Moporesidente Harry Truman o ne a ikana gore Amerika e tla thusa 'batho ba ba gololesegileng' ba ba ganetsang bokomonisi - pholisi ya go thibela phatlalatso (containment). Ka 1948 Marshall Plan ya latela, e naya dibilione tsa didolara go aga sesha Yuropa Bophirima e e sentsweng ke ntwa, go imolola pogisego le go dira gore bokomonisi bo se ka jwa gogela batho.
- USSR e ne ya bona Marshall Plan e le 'bogagabi jwa didolara' jwa Amerika mme ya iletsa dinaga tsa Yuropa Botlhaba go tsenela.
- Ditumalano tsa sesole di ne tsa nonotsha kgaoganyo: NATO (Bophirima, 1949) le Warsaw Pact (Botlhaba, 1955).
- Yuropa jaanong e ne e kgaogantswe go nna ditlhopha tse pedi tse di ganetsanang tse di nang le dibetsa.
Speaker notes
Ntsha sesuptsana le ditlamorago: go thibela phatlalatso le Marshall Plan e ne e le dikarabo tsa Amerika mo katolosong e e neng e bonwa e le ya Soviet, mme tsona ka bobone di ne tsa tsosa dikarabo tsa Soviet (Cominform, morago Warsaw Pact). Mokgwa ono wa tiro-le-karabo ke enjine ya Ntwa e e Tsididi ya tshimologo. Ela tlhoko maikaelelo a a tswakaneng a Marshall Plan - kthuso ya boitumelo le boitseelo jwa boitshireletso jwa leano.
Yuropa e ne e kgaogantswe magareng ga Botlhaba jo bo laolwang ke Soviet le Bophirima jo bo tsamayang le Amerika.
Go tswa Stettin kwa Baltic go ya Trieste kwa Adriatic, seaparo sa tshipi se theogetse mo Kontinenteng. Winston Churchill, Fulton, Missouri, Mopitlwe 1946
Poeletso ya ga Churchill e ne ya tshwara boemo jo bosha: USSR e ne ya tsenya dipuso tsa bokomonisi tse di botsalano mo Yuropa Botlhaba - Poland, Hungary, Czechoslovakia, Germany Botlhaba le tse dingwe - ya bopa setlhopha sa dinaga tsa setlase (satellite states). Germany ka boyona e ne ya kgaogana go nna Bophirima jwa temokerasi le Botlhaba jwa bokomonisi.
- 'Seaparo' se ne se le sa megopolo, sa sepolotiki mme kwa bofelong sa mmele.
- Motsamao le tshedimosetso di ne di laolwa thata magareng ga dikarolo tse pedi tsa Yuropa.
- Berlin, e e neng e le teng thata mo teng ga Germany Botlhaba, ya nna lefelo la kotsi thata la Ntwa e e Tsididi.
Speaker notes
Tlhalosa gore Churchill e ne e le mang le gore puo e ke motswedi wa ntlha o o itsegeng - o o mosola mo tirong ya tshekatsheko ya motswedi ka ga sedu, maikaelelo le babogedi. Baakanyetsa teronki e e latelang ka go gatelela maemo a a sa tlwaelegang a Berlin: motse o o kgaogantsweng go nna dikarolo tsa Bophirima le tsa Soviet, mme o le mo teng ga Germany Botlhaba jwa bokomonisi, se se dirang gore e nne lefelo la kgatelelo.
Berlin e e kgaogantsweng e ne ya nna mola wa kwa pele fa dikgatelelo tsa Ntwa e e Tsididi di neng di nna di batlela go phutlhologa.
Ka Seetebosigo 1948 USSR e ne ya kganela Berlin Bophirima, ya kgaola ditsela le diporo go pateletsa maatla a Bophirima go tswa. Bophirima jwa araba ka Berlin Airlift, ba fofisa dijo le mafura sebaka se se ka nnang ngwaga go fitlha Ma-Soviet a inama ka Motsheganong 1949. Ka Phatwe 1961 Germany Botlhaba ya aga Lobota lwa Berlin (Berlin Wall) go emisa baagi ba yona go tshabela kwa Bophirima.
- Tsamaiso ya difofane ya nna letshwao la boikemisetso jwa Bophirima; bafofisi ba ba tswang dinageng tse di farologaneng, go akaretsa Aforika Borwa, ba ne ba tsaya karolo.
- Lobota lwa kgaoganya malapa ka mmele mme lwa nna setshwantsho se se tsweletseng sa lefatshe le le kgaogantsweng.
- Go wa ga lona ka Ngwanatsele 1989 morago go ne ga supa bokhutlo jwa Ntwa e e Tsididi.
Speaker notes
Dirisa Berlin go dira gore kgotlhang e e sa bonaleng e nne e e tshwaraganang mo dinakong tse tharo: kganelo (1948-49), Lobota (1961), go wa (1989). Ela tlhoko go akaretsa ga SAHO ga bafofisi ba Aforika Borwa mo Berlin Airlift jaaka kgolagano ya selegae (bona metswedi). Gatelela tshenyego ya botho ya Lobota. Teronki e ka boomo e kopanya Ntwa e e Tsididi yotlhe, e barutwana ba tla e ithutang go ya bokhutlong jwa yona mo Setlhogong 6.
- 1945 Dikopano tsa Yalta le Potsdam; kopano ya ntwa e a phutlhologa
- 1947 Truman Doctrine e itsise go thibela phatlalatso
- 1948-49 Kganelo le Tsamaiso ya Difofane ya Berlin
- 1950-53 Ntwa ya Korea - ntwa ya ntlha e kgolo ya baemedi
- 1961 Lobota lwa Berlin lo a agiwa
- 1962 Mathata a Dibetsa a Cuba
- 1965-73 Boemo jo bo kwa godimo jwa go tsenelela ga Amerika mo Vietnam
- 1989-91 Lobota lwa Berlin lo a wa; USSR e a wa; Ntwa e e Tsididi e a fela
Speaker notes
Dirisa teronki e go kopanya tatelano ya nako pele o tsena mo lobelong lwa dibetsa tsa nuklea le mathateng. Kopa barutwana go supa paterone ya go tlhatloga le go inama (kgatelelo, mathata, khutshwane ya go fola, kgatelelo e e boelang). Supa paka e e telele - dingwaga tse di fetang di le nne - gore ba tlhaloganye gore Ntwa e e Tsididi e ne ya bopa botshelo jotlhe jwa kokomana ya bagolwane ba bona.
Naga nngwe le nngwe ya maatlakgolo e ne ya aga dibetsa tse di lekaneng go senya e nngwe makgetlo a mantsi - mme ke sona se se neng se boloka kagiso.
USA e ne ya dirisa dibomo tsa athomo ka 1945; USSR ya leka ya yona ka 1949. Tsoo pedi jaanong tsa lebelaganela go aga matlotlo a dibetsa tsa nuklea a a maatla le dimisaele go a tsamaisa. Se se ne sa tlhagisa mabaka a boima a Tshenyego e e Tlhomamisitsweng ya Ka Bobedi (Mutually Assured Destruction, MAD): ka gonne letlhakore lengwe le lengwe le ne le ka senya le lengwe ka boipusoloso, ga go na yo o neng a beeletsa go itaya pele.
- Kgaisano e ne ya anamela kwa sebakeng - satellite ya Sputnik ya USSR (1957) e ne ya gakgamatsa USA.
- Go thibela ka tshoso (deterrence) e ne e raya gore pabalesego e ne e ikaega ka tshoso ya tshenyego yotlhe.
- Kotsi ya kotsi kgotsa ya go tlhoka go bala sentle e ne ya dira gore mathata mangwe le mangwe a boifise.
Speaker notes
Tlhalosa paradox e e mo bogareng jwa Ntwa e e Tsididi: dibetsa tse di neng di e dira kotsi thata di ne gape, ka go thibela ka tshoso, di le tsona di neng di thibela ntwa e e 'thata' ka tlhamalalo magareng ga dinaga tsa maatlakgolo. Tsenya MAD le go thibela ka tshoso ka kelotlhoko - dikgopolo tse di ka tlhatlhobiwang. Ela tlhoko ditshenyegelo tse dikgolo: tshenyo e kgolo ya sesole, poifo ya setshaba, le go gola ga mekgatlho e e ganetsang nuklea.
Sebaka sa malatsi a le lesome le boraro lefatshe le ne la atamela ntwa ya nuklea go feta nako nngwe le nngwe.
Fa USSR e sena go tsenya dimisaele tsa nuklea kwa Cuba ka sephiri, fela gaufi le lotshitshi lwa Amerika, Moporesidente Kennedy o ne a laela kganelo ya sekepe mme a batla gore di tlosiwe. Morago ga go emelana ka kgatelelo, moeteledipele wa Soviet Khrushchev o ne a dumela go tlosa dimisaele; go arabolola seno USA ya solofetsa ka sephiri go tlosa dimisaele tsa yona kwa Turkey le go se tlhasele Cuba.
- E ne e le nako e Ntwa e e Tsididi e neng ya atamela go feta ntwa ya nuklea ka tlhamalalo.
- Mathata a ne a supa kotsi ya go gagamatsa dilo go ya moeding wa kotsi le boleng jwa dipuisano tsa sephiri.
- Morago 'mogala wa hotline' o ne wa golaganya Washington le Moscow go fokotsa kotsi ya ntwa ya kotsi.
Speaker notes
E ke sekai sa maloba sa go gagamatsa dilo ga Ntwa e e Tsididi. Tsamaisa barutwana ka sesuptsana (dimisaele tsa Soviet kwa Cuba, e le karabo mo dimisaeleng tsa Amerika kwa Turkey le tlhaselo e e paletseng ya Bay of Pigs), mathata (kganelo le pateletso), le tharabololo (tumalano ya sephiri). Gatelela gore 'phenyo' ya setshaba ya ga Kennedy e ne e fitlha dinaano tsa ka bobedi - sekai se sentle sa gore ke ka ntlha yang re botsolotsa mokgwa wa semmuso wa ditiragalo.
Ka go palelwa go lwa ka tlhamalalo, dinaga tsa maatlakgolo di ne tsa tshegetsa matlhakore a a ganetsanang mo dintweng lefatshe lotlhe.
Speaker notes
Tlhalosa 'ntwa ya baemedi' sentle: dinaga tsa maatlakgolo di ne di naya dibetsa, madi le baeletsi go balekane ba selegae go na le go lwa ka bobone. Ela tlhoko gore dintwa tse di ne di senya thata dinaga tse di amegang. Vietnam bogolo e ne ya senya boitshepo le tlotla ya Amerika. Baakanyetsa teronki e e latelang ka go ela tlhoko gore dintwa tse dintsi tsa baemedi di ne di direga mo dinageng tse di sa tswang go ipusa tsa 'Lefatshe la Boraro', go akaretsa Aforika Borwa (Angola), tse barutwana ba di ithutang mo ditlhogong tse di latelang.
Lefatshe lotlhe le ne la gogelwa mo ntweng ya matlhakore a mabedi - fela e seng naga nngwe le nngwe e e neng e batla go tlhopha letlhakore.
Ntwa e e Tsididi e ne ya tlhola tsamaiso ya dikoko tse pedi (bipolar order) e mo go yona dinaga tse dintsi di neng di tsamaya le Washington kgotsa Moscow. Fa mebuso ya Yuropa e wa morago ga 1945, dinaga tsoo pedi tsa maatlakgolo di ne tsa gaisana ka tlhotlheletso mo dinageng tse di sa tswang go ipusa mo Aforika le Asia, gantsi ka thuso, kgwebo le tshegetso ya dipuso tse di botsalano.
- Non-Aligned Movement (Mokgatlho o o sa Tlhopheng Letlhakore) (o tlhomilwe 1961) o ne wa letla dinaga tse di jaaka India, Egypt le Yugoslavia go gana go tsenela letlhakore lepe.
- Kopano ya Bandung ya 1955 e ne e setse e buile keletso e ya boipuso go tswa mo dinageng tsa maatlakgolo.
- Aforika Borwa, go akaretsa ntwa kwa Angola, e ne ya gogelwa mo kgaisanong e ya lefatshe lotlhe - kgolagano le ditlhogo tse di latelang tsa Mophato wa 12.
Speaker notes
Tlhalosa gore go ipusa ga dinaga le Ntwa e e Tsididi di ne di tsenelana: dinaga tse di sa tswang go gololesega di ne tsa nna lefelo la ntwa la tlhotlheletso ya maatlakgolo. Non-Aligned Movement e botlhokwa mo barutwaneng ba Aforika Borwa ka gonne maemo a Aforika e e ipusang, le morago dikamano tsa boditshabatshaba tsa ANC, di golagana le setshwantsho se segolo se. Boloka tlhaloso ka boikarabelo: mekgatlho e mentsi ya kgololosego e ne e na le metswedi ya nnete ya selegae, e seng fela tshegetso ya Ntwa e e Tsididi.
Kgotlhang ya dikoko tse pedi, ya megopolo ya sepolotiki - e e neng ya lwelwa ka mathata, dintwa tsa baemedi le lobelo la dibetsa - e e neng ya bopa lefatshe ntle le ntwa ya tlhamalalo ya maatlakgolo.
Go tswa mo phutlhologong ya kopano ya ntwa ka 1945 go fitlha go wa ga USSR ka 1991, Ntwa e e Tsididi e ne ya kgaoganya lefatshe magareng ga dinaga tse pedi tsa maatlakgolo le megopolo e mebedi ya sepolotiki. E ne ya 'fenngwa' e seng mo lebaleng la ntwa fela ka kgatelelo ya ikonomi, phetogo ya sepolotiki le go wa ga bokomonisi mo Yuropa kwa bofelong - go gakologelwang thata ka go wa ga Lobota lwa Berlin ka 1989.
Q. Tlhalosa gore ke ka ntlha yang kopano ya ntwa magareng ga USA le USSR e ne ya phutlhologa morago ga 1945. Umaka megopolo ya sepolotiki le dikgatlhego tsa tshireletso ka bobedi. (8 marks)
Q. 'Lobelo la dibetsa tsa nuklea le ne la dira gore Ntwa e e Tsididi e nne kotsi thata mme gape e tsepame thata.' Tlotla polelo e. (10 marks)
Q. O dirisa Mathata a Dibetsa a Cuba KGOTSA Ntwa ya Vietnam jaaka sekai, tlhalosa gore go rewa eng ka 'go gagamatsa dilo go ya moeding wa kotsi' kgotsa 'ntwa ya baemedi' ya Ntwa e e Tsididi. (6 marks)
Speaker notes
Konela ka go kopanya diteronki: metswedi, megopolo ya sepolotiki, mathata, dintwa tsa baemedi le tsamaiso ya dikoko tse pedi. Dirisa dipotso tse tharo jaaka tiro ya mokwalo o o atlhameng; dikabo tsa maraka di supa mekgwa ya temana le ya motswedi ya CAPS. Supa pele go Setlhogo 6 (bokhutlo jwa Ntwa e e Tsididi, go tloga 1989) le go karolo ya Aforika Borwa (Angola, ntwa ya kgololosego). Gakolola barutwana go sekaseka go ikanngwa le tsietso ya metswedi ya Ntwa e e Tsididi, ka gonne matlhakore ka bobedi a ne a tlhagisa kanaganyo.
- Grade
- Grade 12
- Subject
- History
- CAPS topic
- The Cold War
- Resource type
- Presentation