Kamoo mebuso e mebedi e matla haholo, e sa lwantshaneng ka kotloloho, e ileng ya arola lefatshe ka dihlopha tse hanyetsanang mme ya bopa dipolotiki tsa lefatshe hoo e ka bang halofo ya lekgolo la dilemo.
Speaker notes
Qala ka ho hlakisa boiphetolo bo teng lebitsong: 'ntwa' e neng e le boholo e batang - e loantshwe ka mohopolo wa dipolotiki, mashano a phatlalatso, bohlodi, tlhodisano ya dibetsa le dithulano tsa baemedi ho ena le ntwa e tobileng pakeng tsa USA le USSR. Beha nako: hoo e ka bang 1945 ho isa 1991. Botsa baithuti hore ke hobaneng metswalle e mebedi ya mehleng ya ntwa e ile ya fetoha dira - potso e etella thuto ena pele.
Boemo bo telele ba kgatello ya dipolotiki le ya sesole pakeng tsa United States le Soviet Union le metswalle ya tsona.
Ntwa e Batang e ne e le tlhodisano ya lefatshe lohle pakeng tsa mebuso e mebedi e matla - United States (USA) ya bokhapithale le Soviet Union (USSR) ya bokomonisi - ho tloha qetellong ya Ntwa ya Bobedi ya Lefatshe ka 1945 ho fihlela ho putlameng ha USSR ka 1991. E ne e le 'e batang' hobane ka bobedi ha di ka ke tsa lwantshana ka kotloloho; ntwa e pepenene pakeng tsa tsona e ne e thibetswe ke dibetsa tsa nyutlelie.
- Tsamaiso ya dipholo tse pedi: dinaha tse ngata di ne di ikamahantse le e nngwe ya dihlopha tse pedi tsa matla.
- Thulano e ile ya sebetsa ka mehopolo ya dipolotiki, moruo, mashano a phatlalatso, bohlodi le tlhodisano ya dibetsa.
- E ile ya loantshwa ka 'dintwa tsa baemedi' - dithulano dinaheng tse ding tse tshehetswang ke mebuso e matla.
Speaker notes
Hlalosa mantswe a bohlokwa ao baithuti ba a hlokang yunithing yohle: mmuso o matla, dipholo tse pedi, bokhapithale, bokomonisi, ntwa ya baemedi, tlhodisano ya dibetsa, thibelo ka tshoso. Hatisa hore 'dipholo tse pedi' ho bolela dipholo tse pedi kapa ditsi tse pedi tsa matla. Hlalosa hore tshabo ya tshenyo ya nyutlelie ya ka bobedi ke yona e ileng ya boloka ntwa e 'batang' - sehlooho se boelang se hlaha dislaeteng tsa tlhodisano ya dibetsa le Cuba.
USA le USSR di ile tsa hlola Jeremane ya Manazi mmoho, yaba di a arohana mabapi le kamoo di neng di lokela ho aha botjha lefatshe ka mora ntwa.
Nakong ya Ntwa ya Bobedi ya Lefatshe, USA, Brithani le USSR e ne e le metswalle kgahlanong le Hitler. Ha tlholo e atamela, baetapele ba tsona ba ile ba kopana Yalta (Hlakola 1945) le Potsdam (Phupu-Phato 1945) ho rala khotso - empa ho se dumellane ho hoholo ho ile ha hlaha mabapi le bokamoso ba Yuropa Botjhabela, haholoholo Poland le Jeremane e hlotsweng.
- USA e ne e batla dikgetho tse lokolohileng le mmaraka o bulehileng ho pholletsa le Yuropa.
- USSR, e ileng ya hlaselwa habedi ke Jeremane, e ne e batla dinaha tse ratanang tse sireletsang meeding ya yona.
- Belaellano e ile ya teba: USSR e ne e sa tshepe bomo ya athomo ya US; USA e ne e sa tshepe katoloso ya Sovieti.
Speaker notes
Hlalosa hore boradihistori ba phehisana ka hore ke mang ya nang le 'molato' wa Ntwa e Batang (dikolo tsa orthodox, revisionist le post-revisionist). Kgothaletsa baithuti ho e bona e le thulano ya dithahasello LE mehopolo ya dipolotiki, e seng senokwane se le seng. Hatisa bothata ba polokeho: mehato ya tshireletso ya lehlakore le leng le le leng e ne e shebahala e le ya bohale ho le leng. [SME] Netefatsa botebo ba dintlha tse lebeletsweng ngangisanong ya bo-rahistori bakeng sa tlhahlobo ya hao ya CAPS.
Hare ho yona, Ntwa e Batang e ne e le tlhodisano pakeng tsa dipono tse pedi tse hananang tsa dipolotiki le moruo.
Bokhapithale (USA)
Beng ba poraefete, mmaraka o lokolohileng, demokrasi ya mekga e mengata le ditokoloho tsa motho ka mong.
Bokomonisi (USSR)
Beng ba mmuso, moruo o raliloeng, puso ya mokga o le mong le dipheo tsa bongata ho feta boikgethelo ba motho.
E nngwe le e nngwe e ne e ipolela hore ke yona bokamoso
Dihlopha ka bobedi di ne di phatlalatsa tsamaiso ya tsona e le e phahameng mme di leka ho hapa dinaha tse sa tswa ipusa tsa Afrika le Asia.
Speaker notes
Boloka papiso e leka-lekaneng le e hlahlobang: hlalosa tsamaiso ka nngwe ka mokgwa wa yona ho ena le ho e soma. Ela hloko hore ka nnete dihlopha ka bobedi ha di ka di fihlela ditakatso tsa tsona - USA e ile ya tshehetsa mebuso e meng e seng ya demokrasi, mme USSR e ne e hatella. Phapang ena e na le bohlokwa bakeng sa bokgoni ba boemo ba FET ba ho hlahloba leeme le ho tshepahala hwa mehlodi.
USA e ile ya itlama ho thibela ho nabela ha bokomonisi ho feta moo bo neng bo se bo le teng.
Ka Hlakubele 1947 Mopresidente Harry Truman o ile a tshepisa tshehetso ya US ho 'batho ba lokolohileng' ba hanyetsang bokomonisi - leano la thibelo. Ka 1948 ho ile ha latela Moralo wa Marshall, o fanang ka dibilione tsa didolara ho aha botjha Yuropa Bophirima e sentsweng ke ntwa, e le ho fokotsa mahloko le ho etsa hore bokomonisi bo se ke ba hoheha haholo.
- USSR e ne e bona Moralo wa Marshall e le 'bokoloni ba didolara' ba US mme ya thibela dinaha tsa sehlopha sa Botjhabela hore di se kene.
- Ditumellano tsa sesole di ile tsa tiisa karohano: NATO (Bophirima, 1949) le Selekane sa Warsaw (Botjhabela, 1955).
- Jwale Yuropa e ne e arotswe ka dihlopha tse pedi tse hlometseng tse hanyetsanang.
Speaker notes
Hlakisa sesosa le phello: thibelo le Moralo wa Marshall e ne e le dikarabelo tsa US ho katoloso e neng e bonwa ya Sovieti, mme tsona di ile tsa hlohleletsa mehato ya khahlano ya Sovieti (Cominform, hamorao Selekane sa Warsaw). Kgohlano ena ya ketso-karabelo ke yona enjene ya Ntwa e Batang ya pele. Ela hloko merero e tswakaneng ya Moralo wa Marshall - thuso ya botho le boithatelo ba leano.
Yuropa e ne e arotswe pakeng tsa Botjhabela bo laolwang ke Sovieti le Bophirima bo ikamahantseng le US.
From Stettin in the Baltic to Trieste in the Adriatic, an iron curtain has descended across the Continent. Winston Churchill, Fulton, Missouri, March 1946
Poleloana ya Churchill e ile ya tshwara boemo bo botjha: USSR e ile ya kenya mebuso ya bokomonisi e ratanang ho pholletsa le Yuropa Botjhabela - Poland, Hungary, Czechoslovakia, Jeremane Botjhabela le e meng - e theha sehlopha sa dinaha tsa sathelaete (dinaha tse laolwang). Jeremane ka boyona e ne e arotswe ka Bophirima ba demokrasi le Botjhabela ba bokomonisi.
- 'Lesira' le ne le le la mehopolo, la dipolotiki mme qetellong e le la nnete la mmele.
- Ho tsamaya le tlhahisoleseding di ne di laolwa ka thata pakeng tsa dikarolo tse pedi tsa Yuropa.
- Berlin, e ka hare ho Jeremane Botjhabela, e ile ya fetoha sebaka se kotsi ka ho fetisisa sa Ntwa e Batang.
Speaker notes
Hlalosa hore Churchill e ne e le mang le hore puo ena ke mohlodi wa mantlha o tummeng - o thusang tshebetsong ya tlhahlobo ya mehlodi ka moya, morero le batho ba mamelang. Lokisetsa slaete e latelang ka ho hatisa boemo bo sa tlwaelehang ba Berlin: motse o arotsweng ka dikarolo tsa Bophirima le tsa Sovieti, empa o le ka hare ho Jeremane Botjhabela ya bokomonisi ka botlalo, o etsang hore e be sebaka sa kgatello.
Berlin e arohaneng e ile ya fetoha mola wa pele moo dikgatello tsa Ntwa e Batang di neng di batla ho phahama khafetsa.
Ka Phupjane 1948 USSR e ile ya thiba Berlin Bophirima, ya kwala ditsela le diporo ho qobella mebuso ya Bophirima hore e tswe. Bophirima bo ile ba araba ka Thuso ya Moya ya Berlin, bo tlisa dijo le mafura ka sefofane hoo e ka bang selemo ho fihlela maSovieti a inehela ka Motsheanong 1949. Ka Phato 1961 Jeremane Botjhabela e ile ya haha Lerako la Berlin ho thibela baahi ba yona ho balehela Bophirima.
- Thuso ya moya e ile ya fetoha letshwao la boikemisetso ba Bophirima; bafofisi ba tswang dinaheng tse ngata, ho kenyeletswa Afrika Borwa, ba ile ba nka karolo.
- Lerako le ile la arola malapa ka nnete mme la fetoha setshwantsho se sa feleng sa lefatshe le arohaneng.
- Ho wa ha lona ka Pudungwana 1989 hamorao ho ile ha bontsha pheletso ya Ntwa e Batang.
Speaker notes
Sebedisa Berlin ho etsa hore thulano e sa bonahaleng e be e hlakileng ka dinako tse tharo: thibelo (1948-49), Lerako (1961), ho wa (1989). Ela hloko tlaleho ya SAHO ka bafofisi ba Afrika Borwa Thusong ya Moya ya Berlin e le sebaka sa kgokahano ya lehae (sheba mehlodi). Hatisa ditshenyehelo tsa botho tsa Lerako. Slaete ena ka boomo e kwahela Ntwa e Batang yohle, eo baithuti ba tla ithuta yona ho fihlela pheletsong ya yona ho Sehlooho 6.
- 1945 Dikopano tsa Yalta le Potsdam; selekane sa nakong ya ntwa se a putlama
- 1947 Thuto ya Truman e phatlalatsa thibelo
- 1948-49 Thibelo ya Berlin le Thuso ya Moya
- 1950-53 Ntwa ya Korea - ntwa ya pele e kgolo ya baemedi
- 1961 Lerako la Berlin le a hahwa
- 1962 Mathata a Dimissaele a Cuba
- 1965-73 Boemo bo phahameng ba ho kena ha US Vietnam
- 1989-91 Lerako la Berlin le a wa; USSR e a putlama; Ntwa e Batang e a fela
Speaker notes
Sebedisa slaete ena ho kopanya tatelano ya dinako pele o kena tlhodisanong ya dibetsa tsa nyutlelie le mathateng. Kopa baithuti hore ba hlwaye mokgwa wa ho phahama le ho theoha (kgatello, mathata, khutso ya nakwana, kgatello e ntjha). Bontsha nako e telele - ho feta mengwaha e mane - hore ba utlwisise hore Ntwa e Batang e ile ya bopa bophelo bohle ba moloko wa bo-nkgono le bo-ntatemoholo ba bona.
Mmuso o mong le o mong o matla o ile wa aha dibetsa tse lekaneng ho timetsa o mong makgetlo a mangata - mme ke sona se ileng sa boloka khotso.
USA e ile ya sebedisa dibomo tsa athomo ka 1945; USSR ya leka tsa yona ka 1949. Ka bobedi yaba di phehisana ho aha mabolokelo a dibetsa tsa nyutlelie a matla le dimissaele tsa ho di isa. Sena se ile sa tswala kgopolo e tshabehang ya Tshenyo e Netefaditsweng ya ka Bobedi (MAD): hobane lehlakore le leng le le leng le ne le ka timetsa le leng ka boiphetetso, ha ho le leng le neng le beta pelo ho otla pele.
- Tlhodisano e ile ya nabela sepakeng - sathelaete ya USSR ya Sputnik (1957) e ile ya tshosa USA.
- Thibelo ka tshoso e ne e bolela hore polokeho e ne e itshetlehile ka tshoso ya tshenyo e felletseng.
- Kotsi ya tlokotsi kapa ya phoso ya dipalo e ile ya etsa hore boemo bo bong le bo bong bo be bo tshabehang.
Speaker notes
Hlalosa boiphetolo bo hare ho Ntwa e Batang: dibetsa tse ileng tsa etsa hore e be kotsi ka ho fetisisa e ne e le tsona hape, ka thibelo ka tshoso, tse ileng tsa thibela ntwa e tobileng e 'chesang' pakeng tsa mebuso e matla. Hlahisa MAD le thibelo ka tshoso ka hloko - ena ke mehopolo e ka botswang tlhahlobong. Ela hloko ditshenyehelo tse pharaletseng: tshebediso e kgolo ya tjhelete ya sesole, tshabo ya setjhaba, le kholo ya mekgatlo e hanyetsang nyutlelie.
Ka matsatsi a leshome le metso e meraro lefatshe le ile la atamela ntweng ya nyutlelie ho feta nako efe kapa efe.
Ha USSR e ne e beha dimissaele tsa nyutlelie Cuba ka sephiri, haufi le lebopo la US, Mopresidente Kennedy o ile a laela thibelo ya sekepe sa ntwa mme a batla hore di tloswe. Ka mora thulano e tsitsipetseng, moetapele wa Sovieti Khrushchev o ile a dumela ho tlosa dimissaele; ho arabela, USA e ile ya tshepisa ka sephiri ho tlosa dimissaele tsa yona Turkey le ho se hlasele Cuba.
- E ne e le nako eo Ntwa e Batang e ileng ya atamela haufi le thulano e tobileng ya nyutlelie.
- Mathata a ile a bontsha kotsi ya ho phunyeletsa moeling wa kotsi (brinkmanship) le bohlokwa ba dipuisano tsa ka sephiri.
- Ka mora moo, mohala o tobileng o ile wa hokahanya Washington le Moscow ho fokotsa kotsi ya ntwa ya tlokotsi.
Speaker notes
Ena ke thuto ya mohlala ya khale ya brinkmanship ya Ntwa e Batang. Tsamaisa baithuti ka sesosa (dimissaele tsa Sovieti Cuba, e leng ka boyona karabelo ho dimissaele tsa US Turkey le tlhaselo e hlolehileng ya Bay of Pigs), mathata (thibelo le taelo ya ho qetela), le tharollo (tumellano ya sephiri). Hatisa hore 'tlholo' ya phatlalatsa ya Kennedy e ile ya pata dintho tse fanweng ke ka bobedi - mohlala o motle wa hore ke hobaneng re hlahloba kanetso ya semmuso ya diketsahalo.
Ka ho hloleha ho lwantshana ka kotloloho, mebuso e matla e ile ya tshehetsa mahlakore a hanyetsanang dintweng ho pholletsa le lefatshe.
Speaker notes
Hlalosa 'ntwa ya baemedi' ka ho hlaka: mebuso e matla e ne e fana ka dibetsa, tjhelete le baeletsi ho metswalle ya lehae ho ena le ho lwantshana. Ela hloko hore dintwa tsena di ne di senya haholo dinaha tse amehang. Vietnam ka ho kgetheha e ile ya senya boitshepo le seriti sa US. Shebella slaete e latelang ka ho ela hloko hore dithulano tse ngata tsa baemedi di ile tsa etsahala 'Lefatsheng la Boraro' le sa tswang ipusa, ho kenyeletswa Afrika Borwa (Angola), eo baithuti ba ithutang yona dihloohong tse tlang.
Lefatshe lohle le ile la hulelwa ntweng ya mahlakore a mabedi - empa e seng naha e nngwe le e nngwe e neng e batla ho kgetha lehlakore.
Ntwa e Batang e ile ya theha tsamaiso ya dipholo tse pedi moo dinaha tse ngata di neng di ikamahanya le Washington kapa Moscow. Ha mebuso e meholo ya Yuropa e putlama ka mora 1945, mebuso ka bobedi e matla e ile ya phehisana ka tshusumetso dinaheng tse sa tswa ipusa ho pholletsa le Afrika le Asia, hangata ka thuso, kgwebo le tshehetso ya mebuso e ratanang.
- Mokgatlo wa ba sa Ikamahanyang (o thehilweng ka 1961) o ile wa dumella dinaha tse kang India, Egepeta le Yugoslavia ho hana ho kena hlopheng leha e le efe.
- Kopano ya Bandung ya 1955 e ne e se e boletse takatso ena ya boipuso ho tswa mebusong e matla.
- Afrika Borwa, ho kenyeletswa ntwa ya Angola, e ile ya kenngwa tlhodisanong ena ya lefatshe - kgokahano le dihlooho tse tlang tsa Grade 12.
Speaker notes
Hlalosa hore ho felisa bokoloni le Ntwa e Batang di ile tsa kopana: dinaha tse sa tswa lokoloha di ile tsa fetoha lebala la ntwa la tshusumetso ya mebuso e matla. Mokgatlo wa ba sa Ikamahanyang o bohlokwa ho baithuti ba Afrika Borwa hobane maemo a Afrika e ipusang, le hamorao ditumellano tsa matjhaba tsa ANC, di hokahana le setshwantsho sena se seholoanyane. Boloka tlhaloso e nang le boikarabelo: mekgatlo e mengata ya tokoloho e ne e na le metso ya nnete ya lehae, e seng feela tshehetso ya Ntwa e Batang.
Ntwa ya mehopolo ya dipolotiki, ya dipholo tse pedi - e loantshitsweng ka mathata, dintwa tsa baemedi le tlhodisano ya dibetsa - e ileng ya bopa lefatshe ntle le ntwa e tobileng pakeng tsa mebuso e matla.
Ho tloha ho putlameng ha selekane sa nakong ya ntwa ka 1945 ho fihlela ho putlameng ha USSR ka 1991, Ntwa e Batang e ile ya arola lefatshe pakeng tsa mebuso e mebedi e matla le mehopolo e mebedi ya dipolotiki. E ile ya 'hlolwa' e seng lebaleng la ntwa empa ka kgatello ya moruo, phetoho ya dipolotiki le ho wa ha bokomonisi Yuropa qetellong - ho hopolwa haholo ka ho wa ha Lerako la Berlin ka 1989.
Q. Hlalosa hore ke hobaneng selekane sa nakong ya ntwa pakeng tsa USA le USSR se ile sa putlama ka mora 1945. Bua ka bobedi mehopolo ya dipolotiki le matshwenyeho a polokeho. (8 marks)
Q. 'Tlhodisano ya dibetsa tsa nyutlelie e ile ya etsa hore Ntwa e Batang e be kotsi le e tsitsitse ka nako e le nngwe.' Buisana ka polelo ena. (10 marks)
Q. O sebedisa Mathata a Dimissaele a Cuba KAPA Ntwa ya Vietnam e le mohlala, hlalosa hore ho bolelwa eng ka 'brinkmanship' kapa 'ntwa ya baemedi' ya Ntwa e Batang. (6 marks)
Speaker notes
Qetela ka ho hokahanya dikgoele mmoho: metso, mehopolo ya dipolotiki, mathata, dintwa tsa baemedi le tsamaiso ya dipholo tse pedi. Sebedisa dipotso tse tharo e le boitlwaetso ba ho ngola ho atolositsweng; dikabelo tsa maraka di etsisa mekgwa ya esee le e thehilweng mehloding ya CAPS. Bontsha pele ho Sehlooho 6 (pheletso ya Ntwa e Batang, ho tloha 1989 ho ya pele) le ho karolo ya Afrika Borwa (Angola, ntwa ya tokoloho). Hopotsa baithuti hore ba hlahlobe ho tshepahala le leeme la mehlodi ya Ntwa e Batang, hobane mahlakore ka bobedi a ne a hlahisa mashano a phatlalatso.
- Grade
- Grade 12
- Subject
- History
- CAPS topic
- The Cold War
- Resource type
- Presentation