Kamoo dinaga tše pedi tša maatla a magolo (superpowers), ntle le go lwa gare ga tšona ka go lebanya, di aroganego lefase ka dihlopha tše di ganetšanago gomme tša bopa dipolotiki tša lefase ka bophara mo e nyakilego go ba seripagare sa lekgolo la mengwaga.
Speaker notes
Thoma ka go hlalosa go ganana mo leineng: 'ntwa' yeo e bego e le e tonya kudu - e lwiwa ka dikgopolo (ideology), mabaraba (propaganda), bohlodi, phadišano ya dibetša le dithulano tša boemedi go e na le ntwa ya go lebanya magareng ga USA le USSR. Beakanya nako: e ka ba 1945 go fihla 1991. Botšiša baithuti gore ke ka lebaka la eng balekane ba babedi ba nakong ya ntwa ba fetogile manaba - potšišo ye kgolo ya thuto ye.
Maemo a nako e telele a kgotlelano ya dipolotiki le ya sešole magareng ga United States le Soviet Union le balekane ba tšona.
Ntwa e Tonya e be e le phadišano ya lefase ka bophara magareng ga dinaga tše pedi tša maatla a magolo (superpowers) - United States (USA) ya bokapitale le Soviet Union (USSR) ya bokomanisi - go tloga mafelelong a Ntwa ya Bobedi ya Lefase ka 1945 go fihla ge USSR e putlama ka 1991. E be e le 'e tonya' ka gobane tše pedi ga se tša ka tša lwa gare ga tšona ka go lebanya; ntwa ya go bulega magareng ga tšona e be e thibelwa ke dibetša tša nuclea (nuclear).
- Tshepedišo ya dikokwane tše pedi (bipolar order): dinaga tše dintši di be di ikgokagantše le se sengwe sa dihlopha tše pedi tša maatla.
- Thulano e be e phethagatšwa ka dikgopolo (ideology), ekonomi, mabaraba (propaganda), bohlodi (espionage) le phadišano ya dibetša.
- E be e lwiwa ka 'dintwa tša boemedi (proxy wars)' - dithulano ka dinaga tše dingwe tšeo di bego di thekgwa ke dinaga tša maatla a magolo.
Speaker notes
Hlalosa mareo a bohlokwa ao baithuti ba a hlokago yunithing ka moka: naga ya maatla a magolo (superpower), dikokwane tše pedi (bipolar), bokapitale, bokomanisi, ntwa ya boemedi (proxy war), phadišano ya dibetša, thibelo ka letšhogo (deterrence). Gatelela gore 'bipolar' e ra dikokwane tše pedi goba mabothakga a mabedi a maatla. Hlalosa gore poifo ya tshenyo ya nuclea ya go fetišana ke yona ye e boloketšego ntwa e le 'e tonya' - sehlogo se se boelago go dislaete tša phadišano ya dibetša le Cuba.
USA le USSR di fentše Nazi Germany mmogo, ka morago tša fapana ka moo di bego di swanetše go aga lefase gape ka morago ga ntwa.
Nakong ya Ntwa ya Bobedi ya Lefase, USA, Britain le USSR e be e le balekane kgahlanong le Hitler. Ge phenyo e batametše, baetapele ba tšona ba kopana kua Yalta (Feberware 1945) le Potsdam (Julae-Agostose 1945) go rulaganya khutšo - eupša go se dumelelane mo go tseneletšego go ile gwa tšwelela mabapi le bokamoso bja Yuropa Bohlabela, kudukudu Poland le Germany yeo e fentšwego.
- USA e be e nyaka dikgetho tša go lokologa le mebaraka ye e bulegilego go ralala Yuropa.
- USSR, yeo e ilego ya hlaselwa gabedi ke Germany, e be e nyaka dinaga tša tshireletšo tša segwera mellwaneng ya yona.
- Belaelo magareng ga tšona e ile ya tsenelela: USSR e be e sa tshepe pomo ya atomo ya USA; USA yona e be e sa tshepe katološo ya Soviet.
Speaker notes
Hlalosa gore borarahistori ba ngangišana ka gore ke mang yo a bego a 'swanetše go sekišwa' ka Ntwa e Tonya (dikolo tša orthodox, revisionist le post-revisionist). Hlohleletša baithuti go e bona e le thulano ya dikgahlego LE dikgopolo (ideology), e sego senokwane se tee. Gatelela bothata bja tshireletšo: dikgato tša tshireletšo tša lehlakore le lengwe le le lengwe di be di bonala e le tša bogale go le lengwe. [SME] Netefatša botebo bja dintlha tšeo di letetšwego mabapi le ngangišano ya borarahistori go tekolo ya gago ya CAPS ye e itšego.
Ka moko wa yona, Ntwa e Tonya e be e le phadišano magareng ga dipono tše pedi tše di ganetšanago tša dipolotiki le ekonomi.
Bokapitale (USA)
Beng ba praibete, mebaraka ye e lokologilego, temokrasi ya mekgatlo ye mentši le ditokologo tša motho ka noši.
Bokomanisi (USSR)
Beng ba mmušo, ekonomi ye e rulagantšwego, pušo ya mokgatlo o tee le maikemišetšo a setšhaba ka moka go feta kgetho ya motho ka noši.
Yo mongwe le yo mongwe o ipolela e le bokamoso
Dihlopha ka bobedi di be di godiša tshepedišo ya tšona e le ye e phagamego gomme di leka go gapa dinaga tše difsa tša boipušo tša Afrika le Asia.
Speaker notes
Boloka papetšo e lekalekane le e sekaseka: hlalosa tshepedišo ye nngwe le ye nngwe ka ditsela tša yona go e na le go e goboša. Ela hloko gore ka tirišong dihlopha ka bobedi di ile tša palelwa ke go fihlelela dinyakwa tša tšona - USA e ile ya thekga mebušo ye mengwe ye e sego ya temokrasi, gomme USSR e be e gatelela. Karogantšhwana ye e bohlokwa go bokgoni bja maemo a FET bja go lekola leeme le go tshepega ga methopo.
USA e ile ya itlama go emiša phatlalatšo ya bokomanisi go feta moo o bego o šetše o le gona.
Ka Matšhe 1947 Mopresidente Harry Truman o ile a holofetša thekgo ya USA go 'batho ba ba lokologilego' ba ba ganetšago bokomanisi - pholisi ya thibelo (containment). Ka 1948 gwa latela Leano la Marshall, le le abago dibilione tša didolara go aga gape Yuropa Bodikela yeo e sentšwego ke ntwa, go imolla tlaišego le go dira gore bokomanisi bo se kgahliše kudu.
- USSR e ile ya bona Leano la Marshall e le 'bommušohologolo bja didolara' bja USA gomme ya thibela dinaga tša sehlopha sa Bohlabela go tsenela.
- Ditumelelano tša sešole di ile tša tiiša karogano: NATO (Bodikela, 1949) le Warsaw Pact (Bohlabela, 1955).
- Yuropa bjale e be e aroganeng ka dihlopha tše pedi tša go hlomarelwa, tše di ganetšanago.
Speaker notes
Ntšha sesosa le mafelelo: thibelo le Leano la Marshall e be e le dikarabo tša USA go katološo ya Soviet yeo e bonagalago, gomme ka morago di ile tša tsoša dikgato tša go lwantšha tša Soviet (Cominform, ka morago Warsaw Pact). Kgokgedišano ye ya tiro-le-karabo ke yona enjene ya Ntwa e Tonya ya mathomo. Ela hloko maikemišetšo a a hlakanego a Leano la Marshall - imollo ya botho le boikgahlego bja leano.
Yuropa e be e aroganeng magareng ga Bohlabela bjo bo laolwago ke Soviet le Bodikela bjo bo ikgokagantšego le USA.
Go tloga Stettin kua Baltic go fihla Trieste kua Adriatic, segarolo sa tshipi se theogile go ralala Kontinente. Winston Churchill, Fulton, Missouri, March 1946
Polelwana ya Churchill e ile ya swara boemo bjo bofsa: USSR e ile ya hloma mebušo ya bokomanisi ya segwera go ralala Yuropa Bohlabela - Poland, Hungary, Czechoslovakia, Germany Bohlabela le e mengwe - ya bopa sehlopha sa dinaga tša bothaka (satellite states). Germany ka boyona e ile ya aroganywa ka Bodikela bja temokrasi le Bohlabela bja bokomanisi.
- 'Segarolo' e be e le sa dikgopolo (ideology), sa dipolotiki gomme mafelelong sa mmele.
- Go sepela le tshedimošo di be di laolwa ka thata magareng ga diripa tše pedi tša Yuropa.
- Berlin, ka botebong bja Germany Bohlabela, e ile ya ba lefelo la kotsi kudu la go tuka la Ntwa e Tonya.
Speaker notes
Hlalosa gore Churchill e be e le mang le gore polelo ke mothopo wa mathomo o tumilego - o na le mohola go tirišo ya tshekatsheko ya mothopo ka segoše, morero le batheeletši. Beakanya slaete ye e latelago ka go gatelela boemo bjo bo sa tlwaelegago bja Berlin: toropo ye e aroganego ka dikarolo tša Bodikela le tša Soviet, eupša e le ka botlalo ka gare ga Germany Bohlabela ya bokomanisi, se se e dirago lefelo la kgatelelo.
Berlin ye e aroganego e ile ya ba mothaladi wa pele moo dikgotlelano tša Ntwa e Tonya di bego di tšhošetša go phulega leboelela.
Ka June 1948 USSR e ile ya thibela Berlin Bodikela, ya kgaola ditsela le maotwana a diporo go gapeletša maatla a Bodikela go tšwa. Bodikela bo ile bja arabela ka Kabo ka Sefofane ya Berlin (Berlin Airlift), ba fofela dijo le mafura ka nako ye e nyakilego go ba ngwaga go fihla Masoviet a ineela ka Mei 1949. Ka Agostose 1961 Germany Bohlabela e ile ya aga Leboto la Berlin (Berlin Wall) go emiša baagi ba yona go tšhabela Bodikela.
- Kabo ka sefofane e ile ya ba leswao la maikemišetšo a Bodikela; bafofiši go tšwa dinageng tše mmalwa, go akaretšwa Afrika Borwa, ba ile ba kgatha tema.
- Leboto le ile la arola malapa ka mmele gomme la ba seswantšho se se tšwelago pele sa lefase le le aroganego.
- Go wa ga lona ka Nofemere 1989 ka morago go ile gwa laetša mafelelo a Ntwa e Tonya.
Speaker notes
Šomiša Berlin go dira gore thulano ye e sa bonagalego e bonagale ka dinako tše tharo: thibelo (1948-49), Leboto (1961), go wa (1989). Ela hloko go akaretšwa ga SAHO ga bafofiši ba Afrika Borwa Kabong ka Sefofane ya Berlin bjalo ka ntlha ya kgokagano ya selegae (bona methopo). Gatelela ditshenyagalelo tša botho tša Leboto. Slaete ye ka boomo e kwala Ntwa e Tonya ka moka, yeo baithuti ba tlago e ithuta go fihla mafelelong a yona ka Sehlogong sa 6.
- 1945 Dikhonferentshe tša Yalta le Potsdam; tumelelano ya nakong ya ntwa e a phušega
- 1947 Thuto ya Truman e tsebiša thibelo (containment)
- 1948-49 Thibelo ya Berlin le Kabo ka Sefofane
- 1950-53 Ntwa ya Korea - ntwa ya pele ye kgolo ya boemedi (proxy)
- 1961 Leboto la Berlin le a agwa
- 1962 Mathata a Dimisaele a Cuba (Cuban Missile Crisis)
- 1965-73 Sehlora sa go tsenela ga USA kua Vietnam
- 1989-91 Leboto la Berlin le a wa; USSR e a putlama; Ntwa e Tonya e a fela
Speaker notes
Šomiša slaete ye go kopanya tatelano ya dinako pele o ya go phadišano ya dibetša tša nuclea le mathata. Kgopela baithuti go šupa sebopego sa go golela godimo le go fokotšega (kgotlelano, mathata, khutšo ye kopana, kgotlelano ye mpsha). Šupa nako ye telele - go feta mengwaga ye masome a mane - gore ba kwešiše gore Ntwa e Tonya e bopile bophelo ka moka bja moloko wa borakgolo le bomakgolo ba bona.
Naga ye nngwe le ye nngwe ya maatla a magolo e ile ya aga dibetša tše di lekanego go senya ye nngwe ka makga a mantši - gomme ke seo se ilego sa boloka khutšo.
USA e ile ya šomiša dipomo tša atomo ka 1945; USSR ya leka tša yona ka 1949. Ka bobedi ba ile ba phadišana go aga dipolokelo tša dibetša tša nuclea tše maatla le dimisaele tša go di iša. Se se ile sa tliša mogopolo o šoro wa Tshenyo ye e Netefaditšwego ya go Fetišana (Mutually Assured Destruction, MAD): ka gobane lehlakore le lengwe le le lengwe le be le kgona go fediša le lengwe ka boitefeletšo, ga go yo a bego a beta pelo go betha pele.
- Phadišano e ile ya phatlalalela sebakabakeng - satelaete ya Sputnik ya USSR (1957) e ile ya tšhoša USA.
- Thibelo ka letšhogo (Deterrence) e be e ra gore polokego e ithekgile ka tšhošetšo ya tshenyo ye e feletšego.
- Kotsi ya kotsi goba ya go se balele gabotse e ile ya dira gore mathata a mangwe le a mangwe a tšhoše.
Speaker notes
Hlalosa go ganana mo bogareng bja Ntwa e Tonya: dibetša tšeo di ilego tša e dira ya kotsi kudu le tšona, ka thibelo ka letšhogo, ke tšona tše di ilego tša thibela ntwa ya go lebanya ya 'go fiša' magareng ga dinaga tša maatla a magolo. Tsebiša MAD le thibelo ka letšhogo ka šedi - tše ke dikgopolo tše di ka sekišwago tlhahlobong. Ela hloko ditshenyagalelo tše dingwe: ditshenyo tše dikgolo tša sešole, poifo ya setšhaba, le go gola ga mekgatlo ye e ganetšago nuclea.
Ka matšatši a lesome-tharo lefase le ile la batamela ntwa ya nuclea go feta nako efe goba efe.
Ge USSR e beile dimisaele tša nuclea kua Cuba ka sephiri, kgauswi le lebopo la USA, Mopresidente Kennedy o ile a laela thibelo ya sešole sa maokga gomme a nyaka gore di tlošwe. Ka morago ga kgaruru ye e tletšego kgotlelano, moetapele wa Soviet Khrushchev o ile a dumela go tloša dimisaele; ka boitefeletšo USA ya holofetša ka sephiri go tloša dimisaele tša yona kua Turkey le go se hlasele Cuba.
- E be e le nako yeo Ntwa e Tonya e ilego ya batamela kudu thulano ya nuclea ya go lebanya.
- Mathata a ile a bontšha kotsi ya go itshwarela mellwaneng ya kotsi (brinkmanship) le mohola wa dipolotiki tša sephiri tša ka thoko.
- Ka morago mola wa mogala wa 'hotline' o ile wa kgokaganya Washington le Moscow go fokotša kotsi ya ntwa ya go se rerwe.
Speaker notes
Ye ke thutelo ya mohlala ya go itshwarela mellwaneng ya kotsi (brinkmanship) ya Ntwa e Tonya. Sepediša baithuti ka sesosa (dimisaele tša Soviet kua Cuba, ka boyona e le karabo go dimisaele tša USA kua Turkey le tlhaselo ye e paletšego ya Bay of Pigs), mathata (thibelo le taelo ya mafelelo), le tharollo (tumelelano ya sephiri). Gatelela gore 'phenyo' ya setšhaba ya Kennedy e ile ya uta go ineelana ga mahlakore ka bobedi - mohlala o mobotse wa gore ke ka lebaka la eng re sekaseka mokgwa wa semmušo wa ditiragalo.
Ka ge di sa kgone go lwa gare ga tšona ka go lebanya, dinaga tša maatla a magolo di ile tša thekga mahlakore a a ganetšanago dintweng go ralala lefase.
Speaker notes
Hlalosa 'ntwa ya boemedi (proxy war)' gabotse: dinaga tša maatla a magolo di abela balekane ba selegae dibetša, tšhelete le baeletši go e na le go lwa gare ga tšona. Ela hloko gore dintwa tše di be di senya kudu dinageng tše di amegago. Vietnam kudukudu e ile ya senya boitshepo le seriti sa USA. Šupa slaete ye e latelago ka go ela hloko gore dithulano tše dintši tša boemedi di diregile ka 'Lefaseng la Boraro' le lefsa la boipušo, go akaretšwa Afrika Borwa-Bohlabela (Angola), yeo baithuti ba e ithutago dihlogong tša ka morago.
Lefase ka moka le ile la gogelwa ka gare ga ntwa ya mahlakore a mabedi - eupša e sego naga ye nngwe le ye nngwe e bego e nyaka go kgetha lehlakore.
Ntwa e Tonya e ile ya hlola tshepedišo ya dikokwane tše pedi (bipolar order) yeo ka yona dinaga tše dintši di ilego tša ikgokaganya le Washington goba Moscow. Ge mebušohologolo ya Yuropa e putlama ka morago ga 1945, dinaga tše pedi tša maatla a magolo di ile tša phadišana ka tutuetšo dinageng tše difsa tša boipušo go ralala Afrika le Asia, gantši ka thušo, kgwebo le thekgo ya mebušo ya segwera.
- Mokgatlo wa Ba ba sa Ikgokaganyago (Non-Aligned Movement) (o hlonngwe ka 1961) o ile wa dumelela dinaga tše bjalo ka India, Egypt le Yugoslavia go gana go tsenela sehlopha se sengwe le se sengwe.
- Khonferentshe ya Bandung ya 1955 e be e šetše e boletše kganyogo ye ya boipušo go tšwa dinageng tša maatla a magolo.
- Afrika Borwa-Bohlabela, go akaretšwa ntwa ya Angola, e ile ya gogelwa ka gare ga phadišano ye ya lefase - kgokagano le dihlogo tša ka morago tša Kreiti ya 12.
Speaker notes
Hlalosa gore go tlošwa ga bokoloni le Ntwa e Tonya di ile tša tsenelana: dinaga tše difsa tša boipušo di ile tša ba lepatlelo la ntwa la tutuetšo ya dinaga tša maatla a magolo. Mokgatlo wa Ba ba sa Ikgokaganyago o bohlokwa go baithuti ba Afrika Borwa ka gobane maemo a Afrika ya boipušo, le ka morago ditumelelano tša boditšhabatšhaba tša ANC, di kgokagana le seswantšho se segolo se. Boloka tlhalošo e na le maikarabelo: mekgatlo ye mentši ya tokologo e be e na le medu ya nnete ya selegae, e sego fela thekgo ya Ntwa e Tonya.
Ntwa ya dikgopolo (ideology) ya dikokwane tše pedi - ye e lwewago ka mathata, dintwa tša boemedi le phadišano ya dibetša - yeo e bopilego lefase ntle le ntwa ya go lebanya ya dinaga tša maatla a magolo.
Go tloga go phušego ya tumelelano ya nakong ya ntwa ka 1945 go fihla go putlama ga USSR ka 1991, Ntwa e Tonya e ile ya arola lefase magareng ga dinaga tše pedi tša maatla a magolo le dikgopolo tše pedi. E ile ya 'fenywa' e sego lepatlelong la ntwa eupša ka kgateletšo ya ekonomi, phetogo ya dipolotiki le go wa ga bokomanisi mafelelong kua Yuropa - go gopolwa kudu ka go wa ga Leboto la Berlin ka 1989.
Q. Hlalosa lebaka la ge tumelelano ya nakong ya ntwa magareng ga USA le USSR e phušegile ka morago ga 1945. Šupa go dikgopolo (ideology) le dingongorego tša tshireletšo ka bobedi. (8 marks)
Q. 'Phadišano ya dibetša tša nuclea e dirile gore Ntwa e Tonya e be ya kotsi kudu le ya go tia kudu ka bobedi.' Ahlaahla polelo ye. (10 marks)
Q. Ka go šomiša Mathata a Dimisaele a Cuba GOBA Ntwa ya Vietnam bjalo ka mohlala, hlalosa gore go rewa eng ka 'go itshwarela mellwaneng ya kotsi (brinkmanship)' goba 'ntwa ya boemedi (proxy war)' ya Ntwa e Tonya. (6 marks)
Speaker notes
Phetha ka go kgokaganya dintlha mmogo: methopo, dikgopolo (ideology), mathata, dintwa tša boemedi le tshepedišo ya dikokwane tše pedi. Šomiša dipotšišo tše tharo bjalo ka boitlwaetšo bja go ngwala mo go okeditšwego; kabo ya maswao e swantšha mekgwa ya taodišo le ya methopo ya CAPS. Šupa go ya pele go Sehlogo sa 6 (mafelelo a Ntwa e Tonya, go tloga 1989) le go karolo ya Afrika Borwa-Bohlabela (Angola, ntwa ya tokologo). Gopotša baithuti go lekola go tshepega le leeme la methopo ya Ntwa e Tonya, ka gobane mahlakore ka bobedi a tšweleditše mabaraba (propaganda).
- Grade
- Grade 12
- Subject
- History
- CAPS topic
- The Cold War
- Resource type
- Presentation