Ka fao katologo ya Yuropa go tswa kwa dinageng tsa kwantle go tloga ka bo-1400 e neng ya fetola Amerika, Aforika le Kapa - le ka fao e neng ya aga thulaganyo ya bokgoba yeo ditlamorago tsa yona di sa ntseng di utlwiwa le gompieno.
Speaker notes
Tsenya setlhogo mo tikologong. Se ke setlhogo sa hisitori ya lefatshe ka bophara se se golaganyang Yuropa, Amerika, Aforika Bophirima le Kapa. Gatelela ditsamaiso tse pedi tse di golaganeng tse barutwana ba tla di latelang: (1) katologo le phenyo ya Yuropa, le (2) kgwebo ya makgoba ya Atlantic e e neng ya tswa mo go yona. Bontsha e sale gore re tla fela kwa Kapa, kwa kgang e ya lefatshe e fitlhang Aforika Borwa teng. Baya modumo wa tshekatsheko o o tshwanetseng FET: re batla dikgatelelo, ditlamorago le dipono tse di farologaneng, e seng fela ditiragalo.
Yuropa e ne e se bogare jwa lefatshe ka 1500 - e ne e le nngwe ya dikgaolo tse dintsi tse di humileng le tse di nang le maatla.
Ka 1500 go ne go na le magae a magolo a maatla le a kgwebo mo lefatsheng lotlhe: Ming kwa China, Mughal le mebuso e mengwe kwa India, Mmusomogolo wa Ottoman mo botlhabatsatsi jwa Mediterranean, Mmusomogolo o o humileng wa Songhai kwa Aforika Bophirima, le mebuso ya Aztec le Inca kwa Amerika.
- Kgwebo ya sekgala se se telele ya gauta, dinoko, masela le batho ba ba gapilweng e ne e setse e golaganya Aforika, Asia le Yuropa.
- Mebuso ya Yuropa e ne e le e mennye go bapisa mme e batla go fitlhelela kgwebo e e humileng ya dinoko ya Asia ka tlhamalalo.
- Ba-Ottoman ba ne ba laola ditsela tsa lefatshe tse di yang botlhaba, se se neng se kgothaletsa Bayuropa go batla tsela ya lewatle.
Speaker notes
Baakanya kgopolo e e phoso ya gore Yuropa e ne e tsweletse ka mokgwa o o kgethegileng. Gatelela gore Bayuropa ba ne ba anama ka lebaka la gore ba ne ba le kwa ntlheng ya marang-rang a kgwebo a a neng a setse a le teng mme ba batla go tsena. Go bitsa mebuso ya Aforika le Amerika kwa pele go baya ntlha ya morago ya gore phenyo e ne ya senya ditshedimosetso tse di tsweletseng, e seng mafatshe a a 'senang batho'. Se ke lefelo le le siameng go gata mmapa o o motlhofo wa lefatshe mo boroteng.
Rahisitori gantsi ba akaretsa maikaelelo jaaka 'Modimo, gauta le kgalalelo' - fela thekenoloji e ntšha e dirile katologo e kgonege.
Gauta (khumo)
Go fitlhelela dinoko, gauta le mebaraka e mešwa ka tlhamalalo go ne go solofetsa dipoelo tse dikgolo mo bagwebing le dikgosi.
Modimo (bodumedi)
Babusi le Kereke ba ne ba batla go anamisa Sekeresete le go gaisana le lefatshe la Bamoseleme.
Kgalalelo (maatla)
Portugal, Spain le ba bangwe morago ba ne ba gaisana ka tlotlo, naga le mowa wa go fenya bagaisani.
Thekenoloji
Sekepe sa caravel, khompase, astrolabe le dimmapa le dikanono tse di botoka di dirile maeto a matelele a lewatle a kgonege.
Speaker notes
Dirisa poleloana 'Modimo, gauta, kgalalelo' jaaka thuso ya go gopola mme gatelela barutwana go sekaseka gore ke maikaelelo afe a a neng a le botlhokwa go feta - bokgoni jwa tshekatsheko jo bo tlwaelesegileng jwa FET. Oketsa gore thekenoloji (ditsela) e farologane le maikaelelo (lebaka): maikaelelo a ne a le teng pele, fela dikepe le didirisiwa tse dišwa tsa go tsamaya di ne tsa fetola keletso go nna kgato. Kopa barutwana go baya dintlha tse nne ka thulaganyo le go tlhalosa boitshwaro jwa bona.
Mebuso e mennye e mebedi ya Atlantic e bulile ditsela tsa lewatle tse di neng tsa fetola kgwebo ya lefatshe.
Portugal e ne ya kgatlhela borwa go bapa le lotshitshi lwa Aforika: Bartolomeu Dias o ne a dikologa Cape of Good Hope ka 1488, mme Vasco da Gama o ne a fitlha kwa India ka lewatle ka 1498. Spain e ne ya tsamaya bophirima: ka 1492 Christopher Columbus o ne a fitlha kwa Caribbean, a dumela gore o fitlhetse tsela e e yang Asia.
- Tsela ya Baportugal e e dikologang Aforika e ne ya naya Yuropa phitlhelelo e e tlhamaletseng ya dinoko tsa Asia.
- Maeto a Columbus a ne a bulela Amerika thubego le bonno jwa Bayuropa.
- Ka 1494 Tumalano ya Tordesillas e ne ya kgaoganya lefatshe le e seng la Bayuropa fa gare ga Portugal le Spain.
Speaker notes
Boloka dintlha jaaka disekelo mme lebisa maikaelelo mo bokaokaelong: tsela ya Baportugal (go dikologa Aforika) le tsela ya Basepania (go kgabaganya Atlantic) di ne tsa dira mebuso e mebedi e e farologaneng. Ela tlhoko go sotla mo puong ya 'phitlhelelo' - da Gama le Columbus ba fitlhile mafatshe a a neng a setse a le magae a dimilione tsa batho. Tumalano ya Tordesillas e bontsha Bayuropa ba kgaogana mafatshe a batho ba bangwe kwa ntle ga tumelelano. Golaganya kwa pele: tsela ya lewatle ya Kapa e tlhalosa gore ke ka ntlha yang Bayuropa ba neng ba nna kwa Kapa morago.
Mo losikeng lo le lengwe fela, masole a mannye a Basepania a ne a digela mebuso e mebedi e e neng e le megolo go feta yotlhe mo lefatsheng.
Conquistadors ba Basepania ba ne ba tlhasela Amerika ya lefatshe le legolo. Hernan Cortes o ne a digela Mmusomogolo wa Aztec (kwa Mexico ya gompieno) fa gare ga 1519 le 1521, mme Francisco Pizarro o ne a fenya Mmusomogolo wa Inca (kwa Peru ya gompieno) go tloga ka 1532.
- Basepania ba ne ba tsaya bontsi jo bogolo jwa gauta le silfere.
- Naga le batho ba ba fentsweng ba ne ba kgaoganyediwa banni ka fa tlase ga thulaganyo ya encomienda.
- Silfere e e tswang mo meepong e e jaaka Potosi e ne ya elela go tsena mo ikonomi ya lefatshe ka Spain.
Speaker notes
Naya barutwana bogolo: Basepania ba se kae fela ba ne ba fenya mebuso ya dimilione. Bopharologanyo joo ke motlhagare wa slaete e e latelang. Tsenya encomienda jaaka tiro ya patiko e e supang bokgoba jwa morago. Tila go galaletsa conquistadors - dirisa lefoko 'tlhasela' go na le 'fitlhela'. Silfere ya Potosi ke sekai se se siameng sa ka fao phenyo e neng ya fepa ikonomi e ntšha ya lefatshe.
Dibetsa tse di botoka fela ga di tlhalose seno - malwetse le ditumalano di ne di le botlhokwa thata.
Rahisitori ba supa dikgatelelo tse dintsi tse di kopantsweng go na le lebaka le le lengwe fela. Se se neng se senya thata e ne e le malwetse: Bayuropa ba ne ba tsentse bolwetse jwa sekgwaripane, mafisa le malwetse a mangwe a ba-Amerika ba lefatshe leo ba neng ba se na ka thibedimoya go ona.
- Bolwetse jwa leroborobo bo ne bo bolaya karolo e kgolo thata ya batho ba lefatshe leo, jwa koafatsa kganetso.
- Dibetsa tsa tshipi, dithunya, dithebe le dipitse di ne tsa naya Basepania mokgwa o o gaisang mo ntweng.
- Basepania ba ne ba dirisa dikgotlhang, ba dira ditumalano le batho ba ba neng ba tenegile ke puso ya Aztec kgotsa Inca.
Speaker notes
Se ke slaete e botlhokwa ya tshekatsheko. Ganetsa kgang ya 'go tswelela ga Bayuropa': mmolai o mogolo go feta e ne e le malwetse, a e neng e le a tsatsi, e seng sesupo sa setso se se tswetseng pele. Dibetsa le dipitse di ne di thusa mo ntweng, mme ditumalano tsa selegae di ne tsa naya bontsi jwa masole. Kopa barutwana go tlhalosa gore ke ka ntlha yang go ikaega ka lebaka le le lengwe go naya setshwantsho se se fosang sa hisitori. [SME] Dipalo tsa tatlhegelo ya batho kwa Amerika di farologana thata fa gare ga rahisitori - nna fela ka 'karolo e kgolo thata' fa e se motswedi o o tlhalosang dipalo.
Phenyo e ne ya tlisa go wa ga palo ya batho - mme ya dira tlhokego ya badiri e e neng ya kgweetsa kgwebo ya makgoba.
Palo ya batho ba lefatshe leo e ne ya wela kwa tlase thata ka malwetse, ntwa le tiro ya patiko. Fa Bayuropa ba ne ba aga masimo a magolo (plantations) le meepo go lema sukiri, motsoko le go epa silfere, ba ne ba batla badiri ba bantsi ba ba ka laolwang.
- Masimo a sukiri kwa Caribbean le Brazil a ne a na le dipoelo tse dikgolo thata fela a tlhoka badiri ba bantsi thata.
- Ka palo ya batho ba selegae e wela, Bayuropa ba ne ba retologela kwa Maaforika a a gapilweng.
- Kgetho eno e ne ya golaganya Amerika, Yuropa le Aforika mo thulaganyong e le nngwe ya Atlantic.
Speaker notes
Gata ketane ya lebaka ka tlhamalalo: phenyo -> go wa ga palo ya batho -> tlhokego ya badiri -> tlhokego ya badiri ba Maaforika a a gapilweng. Se ke borogo go tswa kwa karolong ya 'phenyo' go ya kwa karolong ya 'kgwebo ya makgoba'. Ela tlhoko gore dipoelo tsa masimo, bogolo go tswa sukiring, di ne di le enjine ya ikonomi. Gatelela gore go gapa Maaforika e ne e le kgetho e e dirilweng ka boomo ka ntlha ya poelo, e seng selo se se neng se ka se paloge.
Mo dingwageng tse di ka nnang 350, go akanyediwa gore Maaforika a a ka nnang dimilione tse 12 a ne a patelediwa go kgabaganya Atlantic.
Bagwebi ba Bayuropa ba ne ba reka kgotsa ba gapa batho kwa Aforika Bophirima le Bogare mme ba ba isa kwa Amerika go dira jaaka badiri ba ba gapilweng. Batho ba ba gapilweng ba ne ba tshwarwa ka molao jaaka thoto e e ka rekwang, e ka rekiswang le e ka ruiwang.
- Maaforika a a ka nnang dimilione tse 12 a ne a palamisiwa; ba ba ka nnang dimilione tse 10 go ya go 11 ba ne ba phologa go kgabaganya.
- Babusi bangwe ba Aforika le bagwebi ba ne ba tsaya karolo mo go abeng batho ba ba gapilweng, gantsi ka dintwa.
- Kgwebo e ne ya khumola Aforika batho le go gotetsa dikgotlhang, fa e humisa dikhutlo tsa Yuropa.
Speaker notes
Tshwara dipalo ka boikarabelo: nopola tekanyetso e e dirisiwang thata ya batho ba ka nnang dimilione tse 12 ba ba palamisitsweng. Dira gore bokao jwa botho ka fa morago ga palo bo tlhaloge - palo nngwe le nngwe e ne e le motho yo o nang le lelapa le legae. Rarabolola go nna le seabe ga Maaforika ka boammaaruri fela ka bootlhale: mebuso mengwe ya Aforika e ne ya tsaya karolo, gantsi ka kgatelelo kgotsa ka ntlha ya poelo ya bona, fela Bayuropa ba ne ba dira le go laola tlhokego. Tila mokgwa o o fetolelang molato go tswa mo thulaganyong e e laolwang ke Bayuropa. [SME] Netefatsa dipalo tsa dimilione tse 12 / go phologa ga 10-11 milione kgatlhanong le Trans-Atlantic Slave Trade Database kgotsa motswedi wa SAHO o o nopotsweng pele ga tviro.
Dikepe di ne di latela tsela ya matlhakore a mararo e e neng ya fetola batho ba ba gapilweng go nna poelo mo kgatong nngwe le nngwe.
Kgwebo ya khutlotharo (triangular trade) e ne ya golaganya dikgaolo tse tharo. Dithoto tse di dirilweng di ne di tswa Yuropa go ya Aforika; Maaforika a a gapilweng a ne a isiwa go kgabaganya Atlantic (Middle Passage); mme dikuno tsa masimo tse di jaaka sukiri, motsoko le kgetlho di ne di boela Yuropa.
- Kgato 1: dithunya, masela le dithoto tsa tshipi go tswa Yuropa go ya lotshitshing lwa Aforika Bophirima.
- Kgato 2: batho ba ba gapilweng go tswa Aforika go ya Amerika - Middle Passage.
- Kgato 3: sukiri, ramo, motsoko le kgetlho go tswa Amerika go boela Yuropa.
Speaker notes
Tsamaya dikgato tse tharo mo setshwantshong. Gatelela gore 'dithoto' mo kgatong ya bobedi e ne e le batho - fano ke fa setshwantsho se ka fitlhang letshogo, ka jalo se bitse. Supa gore poelo e ne e dirwa mo khutlong nngwe le nngwe, ke gone ka moo bagwebi ba bantsi ba Yuropa le metse ba neng ba ema thulaganyo eno nokeng. Slaete eno e baakanya Middle Passage, e e tla sekasekwang ka botlalo mo go latelang.
Go kgabaganya Atlantic e ne e le tiragalo e e setlhogo e bontsi bo neng bo sa e phologe.
Mo Middle Passage, batho ba ba gapilweng ba ne ba pitlaganngwa ka fa tlase ga sekepe mo maetong a a ka tsayang dibeke tse dintsi. Maemo a ne a pitlagane e bile a sa itsheke, mme malwetse, setlhogo le kutlobotlhoko di ne di baka loso lo logolo.
- Batho ba ne ba golegwa ka diketane, ba newa dijo le metsi a mannye, ba timiwa seriti sa motheo.
- Karolo e e kwa godimo e ne ya swa mo tseleng ka malwetse le tshwaro e e maswe.
- Le fa go ntse jalo, batho ba ba gapilweng ba ne ba ganetsa - ka go gana dijo, ditsuologo le go boloka kgopolo le setso.
Speaker notes
Se ke slaete e e tlhwaafalang thata - e bue ka boammaaruri fela ntle le dintlha tse di sa tlhokegeng. Maikaelelo ke kutlwelobotlhoko le go tlhaloganya, e seng go tshosa. Amogela gore hisitori eno e ka utlwisa botlhoko, bogolo mo barutwaneng ba bagolwane ba bona ba amilweng, mme dira sebaka sa puisano e e nang le tlotlo. Konosetsa ka boitshwaro jwa batho: batho ba ba gapilweng ba ne ba se batho ba ba bogisitsweng fela mme ba ne ba ganetsa le go boloka setso, se se lebisang go slaete e e latelang. Tila tlhaloso e e boitshegang; lebisa mo tshiamololong le botho jwa ba ba gapilweng.
Batho ba ba gapilweng ba ne ba se batho ba ba iketleng fela - ba ne ba ganetsa ka ditsela tse dintsi ba bo ba bopa ditso tse dišwa.
Kwa Amerika, batho ba ba gapilweng ba ne ba lebagana le tiro ya patiko le thubakanyo mo masimong, le fa go ntse jalo ba ne ba ganetsa ka pontsheng le ka sephiri ba bo ba aga ditshedimosetso le boitshupo bo bošwa.
- Kganetso e e pontsheng e ne e akaretsa ditsuologo, go tshaba le go bopa ditshedimosetso tse di gololesegileng tsa ba ba tshabileng.
- Kganetso ya letsatsi le letsatsi e ne e akaretsa go bereka ka bonya, go roba didirisiwa le go boloka dipuo, mmino le bodumedi bo tshela.
- Tsuologo ya Haiti (1791-1804) e bontshitse batho ba ba gapilweng ba digela bokgoba mme ba tlhoma naga e e gololesegileng.
Speaker notes
Lekanyetsa kutlobotlhoko ya slaete e e fetileng le boikarabelo fano - se se botlhokwa go bontsha kgang e e nang le tlotlo le e e nepagetseng. Farologanya kganetso ya pontsheng (ditsuologo, marronage) le kganetso ya letsatsi le letsatsi (go bereka ka bonya, go tshela ga setso). Tsuologo ya Haiti ke sekai se se maatla sa batho ba ba gapilweng ba fenya kgololesego le go bopa hisitori ya lefatshe. Slaete eno gape e supa bokgoni jwa FET jwa go lemoga pono le boikarabelo, e seng go bogisiwa fela.
Fa Ma-Dutch a nna kwa Kapa ka 1652, ba ne ba aga setshaba sa makgoba se se ikaegang ka lefatshe la Lewatle la India.
Khampani ya Dutch East India (VOC) e ne ya tlhoma seteishene sa go itapolosa kwa Kapa ka 1652. Go tloga ka 1658 e ne ya reka batho ba ba gapilweng - bogolo go tswa Aforika Botlhaba, Madagascar, India le Asia Borwa-botlhaba - go dira jaaka badiri, baingwaga le badiri ba malapa.
- Bokgoba jwa Kapa bo ne bo ikaegile ka kgwebo ya Lewatle la India, e seng bogolo kgwebo ya Atlantic.
- Slave Lodge ya Khampani kwa Cape Town e ne e tshola bontsi jwa batho ba VOC ba ba gapilweng.
- Britain e ne ya phimola kgwebo ya makgoba ka 1807 mme ya phimola bokgoba kwa Kapa go tloga ka 1834, go latelwa ke dingwaga tse nne tsa 'boithutelo (apprenticeship)'.
Speaker notes
Baya kgang ya lefatshe mo selegae: Kapa ya Aforika Borwa e ne e le karolo ya paka e le nngwe ya katologo le bokgoba, fela e ne e newa bontsi jwa batho ka Lewatle la India go na le Atlantic. Pharologanyo eno gantsi e a tlhatlhobiwa. Ela tlhoko metswedi e e farologaneng ya makgoba a Kapa, e e neng ya bopa setso sa Kapa, puo (Afrikaans) le setshaba. Slave Lodge kwa Cape Town ke lefelo le le tlhomameng le le ka etelwang le barutwana ba ka le itseng. Supa moriti o moleele: kgololo ka 1834-1838 ga e a ka ya tlisa tekatekano, e golaganya le hisitori ya morago ya Aforika Borwa.
- 1488 Dias o dikologa Cape of Good Hope
- 1492 Columbus o fitlha kwa Caribbean
- 1498 Da Gama o fitlha kwa India ka lewatle
- 1519-21 Cortes o fenya Mmusomogolo wa Aztec
- 1532 Pizarro o tlhasela Mmusomogolo wa Inca
- 1652 Ma-Dutch a nna kwa Kapa; bokgoba bo a latela
- 1807 Britain e phimola kgwebo ya makgoba
- 1834-38 Bokgoba bo fela kwa Kapa, morago boithutelo
Speaker notes
Dirisa motlhala wa nako go kopanya setlhogo sotlhe le go bontsha ka fao ditiragalo di golaganeng thata mo pakeng e le nngwe e e telele. Kopa barutwana go supa dikgolagano tsa lebaka fa gare ga ditiragalo (sekai, ka fao phenyo kwa Amerika e amanang le go gola ga kgwebo ya makgoba). Supa gore phimolo ya kgwebo (1807) e ne ya tla pele ga phimolo ya bokgoba ka bojona (1830s), pharologanyo e e tlhatlhobiwang gantsi.
Katologo ya Yuropa, phenyo ya Amerika le kgwebo ya makgoba ya Atlantic e ne e le dikarolo tsa tsamaiso e le nngwe e e golaganeng e e nang le ditlamorago tse di sa feleng.
Go tloga ka bo-1400, katologo ya Yuropa e ne ya golaganya dikontinente mo marang-rang a mašwa a kgwebo le maatla. Phenyo e ne ya senya Amerika mme ya dira tlhokego ya badiri e e neng ya kgweetsa kgwebo ya makgoba ya Atlantic, fa kwa Kapa setshaba sa makgoba se ne se bopega ka lefatshe la Lewatle la India. Ditsamaiso tseno di bopile lefatshe la sešeng - mme di sa ntse e le kgang ya ngangisano le kgopolo le gompieno.
Q. Tlhalosa gore ke ka ntlha yang mebuso ya Yuropa e ne ya anama kwa mawatleng go tloga ka bo-1400. Bua ka bonnye maikaelelo a a farologaneng a mararo mo karabong ya gago. (6 marks)
Q. 'Malwetse, e seng dibetsa tse di botoka, e ne e le lebaka le legolo la go fenya ga Basepania Amerika.' A o dumalana? Tshegetsa pono ya gago ka bopaki. (8 marks)
Q. Tlhalosa ka fao phenyo ya Amerika e neng e golagane le go gola ga kgwebo ya makgoba ya Atlantic. (6 marks)
Speaker notes
Konosetsa ka go tiisa mola-wa-kgokagano: katologo, phenyo le bokgoba di ne di golagane, e seng ditlhogo tse di farologaneng. Dipotso tse tharo di tshwantsha mekgwa ya CAPS FET - tlhaloso e e rulaganeng (Q1), ngangisano e e tshegediwang ke motswedi kgotsa katlholo ya mokgwa wa tlhaloso (Q2), le kgolagano ya lebaka-le-tlamorago (Q3). Gakolola barutwana go dirisa bopaki le go akanya pono e e fetang e le nngwe. Ela tlhoko gore setlhogo seno se lebisa go tiro ya morago ya Mophato wa 10 ka ikonomi ya bokoloniale ya Kapa le go bopa setshaba sa Aforika Borwa.
- Grade
- Grade 10
- Subject
- History
- CAPS topic
- European expansion, conquest and the slave trade
- Resource type
- Presentation