Ka moo katološo ya Yuropa ka mose wa mawatle go tloga ka bo-1400 e bopilego lefsa dinaga tša Amerika, Afrika le Kapa - gomme ya aga tshepedišo ya bokgoba yeo ditlamorago tša yona di sa kwelwago le lehono.
Speaker notes
Hlagiša sehlogo. Ye ke yuniti ya histori ya lefase ka bophara yeo e kgokaganyago Yuropa, dinaga tša Amerika, Afrika Bodikela le Kapa. Gatelela ditshepedišo tše pedi tše kgokagantšwego tšeo baithuti ba tlago go di latela: (1) katološo ya Yuropa le thopo, le (2) kgwebo ya makgoba ya Atlantiki yeo e tšwelelago go yona. Bontšha e sa le pele gore re tla fetša re le Kapa, moo kanegelo ye ya lefase ka bophara e fihlago Afrika Borwa ka gona. Beakanya moya wa tshekatsheko wo o swanetšego FET: re nyaka disosa, ditlamorago le maikutlo a fapanego, e sego fela ditiragalo.
Yuropa e be e se bogare bja lefase ka 1500 - e be e le ye nngwe ya dilete tše ntši tše humilego, tše maatla.
Ka 1500 mafelo a magolo a maatla le a kgwebo a be a le gona lefaseng ka bophara: Ming kua China, Mughal le mebušo ye mengwe kua India, Mmušommogo wa Ottoman go putla Meditheraniya bohlabela, Mmušommogo wo humilego wa Songhai kua Afrika Bodikela, le mebušommogo ya Aztec le Inca kua dinageng tša Amerika.
- Kgwebo ya sebaka se setelele ya gauta, dinoko (spices), diaparo le batho bao ba bego ba dirilwe makgoba e be e šetše e kgokagantše Afrika, Asia le Yuropa.
- Mebušo ya Yuropa e be e le ye menyenyane gomme e nyaka go fihlelela ka go lebanya kgwebo ye humilego ya dinoko ya Asia.
- Ba-Ottoman ba be ba laola ditsela tša lefaseng tša ka bohlabela, ba gapeletša ba-Yuropa go nyaka tsela ya ka lewatleng.
Speaker notes
Lokiša kgopolo ye e phošagetšego ye e tlwaelegilego ya gore Yuropa e be e tšwetše pele ka mo go kgethegilego. Gatelela gore ba-Yuropa ba ile ba katološa gape ka lebaka la gore ba be ba le mathokong a marangrang a kgwebo ao a bego a le gona gomme ba nyaka go tsena. Go bolela mebušommogo ya Afrika le ya Amerika e sa le pele go beakanya ntlha ya ka morago ya gore thopo e senyeditše ditšhaba tše di tšwetšego pele, e sego dinaga tše 'se nago selo'. Ye ke lefelo le lebotse la go thala mmapa wo mokoto wa lefase letlapeng.
Baditšhistori gantši ba akaretša maikemišetšo bjalo ka 'Modimo, gauta le letago' - eupša theknolotši ye mpsha e dirile gore katološo e kgonege.
Gauta (lehumo)
Go fihlelela ka go lebanya dinoko, gauta le mebaraka ye mefsa go be go holofetša dipoelo tše dikgolo go bagwebi le dikgoši.
Modimo (bodumedi)
Babuši le Kereke ba be ba nyaka go phatlalatša Bokriste le go phadišana le lefase la Maislamo.
Letago (maatla)
Portugal, Spain le ba bangwe ka morago ba phadišana bakeng sa seriti, naga le mohola wa go fenya baphenkgišani.
Theknolotši
Sekepe sa caravel, khampasi, astrolabe le dimmapa tše kaone le dikanono di dirile gore maeto a matelele a lewatle a kgonege.
Speaker notes
Diriša polelwana ya 'Modimo, gauta, letago' bjalo ka thušo ya go gopola eupša gapeletša baithuti go ela gore ke maikemišetšo afe a bego a na le bohlokwa kudu - bokgoni bjo bo tlwaelegilego bja tshekatsheko bja FET. Oketša gore theknolotši (mokgwa) e fapane le maikemišetšo (lebaka): maikemišetšo a be a šetše a le gona pele, eupša dikepe tše mpsha le didirišwa tša tsamaišo di ile tša fetoša takatso go ba tiro. Kgopela baithuti go beakanya dintlha tše nne ka maemo gomme ba lebaganye kgetho ya bona.
Mebušo ye mebedi ye menyenyane ya Atlantiki e bulile ditsela tša lewatle tšeo di beakantšego lefsa kgwebo ya lefase.
Portugal e ile ya kgorometša borwa go bapa le lebopo la Afrika: Bartolomeu Dias o dikologile Kapa ya Tshepo ye Botse ka 1488, gomme Vasco da Gama o fihlile India ka lewatle ka 1498. Spain e ile ya sesa bodikela: ka 1492 Christopher Columbus o fihlile Caribbean, a dumela gore o hweditše tsela ya go ya Asia.
- Tsela ya Portugal go dikologa Afrika e file Yuropa phihlelelo ye e lebanego ya dinoko tša Asia.
- Maeto a Columbus a bulile dinaga tša Amerika go tsenwa le go dulwa ke ba-Yuropa.
- Ka 1494 Kwano ya Tordesillas (Treaty of Tordesillas) e aroganya lefase leo e sego la Yuropa magareng ga Portugal le Spain.
Speaker notes
Boloka mengwaga bjalo ka dipego eupša o lebiše šedi go bohlokwa: tsela ya Portugal (go dikologa Afrika) le tsela ya Spain (go putla Atlantiki) di hlodile mebušommogo ye mebedi ye e fapanego. Ela hloko go se lokaganego ga polelo ya 'go hwetša' - da Gama le Columbus ba fihlile dinageng tšeo e bego e šetše e le gae ga dimilione tša batho. Kwano ya Tordesillas e bontšha ba-Yuropa ba arola dinaga tša batho ba bangwe ka ntle le tumelelano. Kgokaganya le pele: tsela ya lewatle ya Kapa e hlaloša gore ke ka lebaka la eng ba-Yuropa ka morago ba ile ba dula Kapa.
Ka gare ga moloko o tee, madira a manyenyane a Spain a wišitše mebušommogo ye mebedi ye megolo kudu ya lefase.
Diconquistador (bafenyi ba Spain) ba tsene dinageng tša Amerika. Hernan Cortes o wišitše Mmušommogo wa Aztec (Mexico ya lehono) magareng ga 1519 le 1521, gomme Francisco Pizarro o fentše Mmušommogo wa Inca (Peru ya lehono) go tloga ka 1532.
- Ba-Spain ba thopile bontši bjo bogolo bja gauta le silibera.
- Naga le batho bao ba fentšwego ba abelwa badudi ka fase ga tshepedišo ya encomienda.
- Silibera go tšwa meepong ya go swana le Potosi e ile ya elela go ekonomi ya lefase ka Spain.
Speaker notes
Fa baithuti bogolo bja taba: makgolo a mmalwa a ba-Spain a fentše mebušommogo ya dimilione. Go ganetšana mo ke sekhutlo sa selaete se se latelago. Tsebiša encomienda bjalo ka mošomo wa kgapeletšo woo o šupago bokgoba bja ka morago. Efoga go tumiša diconquistador - diriša lentšu 'ba tsene' go e na le 'ba hweditše'. Silibera ya Potosi ke mohlala o mobotse wa ka moo thopo e ilego ya fepa ekonomi ye mpsha ya lefase.
Dibetša tše kaone tše nnoši ga di hlaloše se - malwetši le ditumelelano tša selekane e bile tša bohlokwa.
Baditšhistori ba šupa dintlha tše mmalwa tše kopanego go e na le sosa se tee. Se se befilego kudu e be e le bolwetši: ba-Yuropa ba tlišitše sešwašwa (smallpox), sekukupi (measles) le malwetši a mangwe ao Ba-Amerika ba setšo ba bego ba se na tšhireletšego kgahlanong le ona.
- Maleubampe a bolaile karolo ye kgolo kudu ya baagi ba setšo, a fokotša kganetšo.
- Dibetša tša tshipi, dithunya, diapara tša ntwa le dipere di file ba-Spain mohola ntweng.
- Ba-Spain ba dirišitše diphapano, ba dira selekane le batho bao ba bego ba hloile pušo ya Aztec goba Inca.
Speaker notes
Ye ke selaete se bohlokwa sa tshekatsheko. Ganetša kanegelo ya 'bogolo bja Yuropa': mmolai o mogolo kudu o tee e be e le bolwetši, bjo e bego e le bja kotsi, e sego leswao la setšhaba se se phagamego. Dibetša le dipere di thušitše ntweng, gomme ditumelelano tša selekane tša mo gae di file bontši bja madira. Kgopela baithuti go hlaloša gore ke ka lebaka la eng go ithekga ka sosa se tee go fa seswantšho se se timetšago sa histori. [SME] Dipalo tša tahlego ya baagi ba dinaga tša Amerika di fapana kudu magareng ga baditšhistori - dula go 'karolo ye kgolo kudu' ntle le ge mothopo o laetša tekano.
Thopo e tlišitše go putlama ga palo ya batho - gomme ya hlola tlhaelelo ya bašomi yeo e ilego ya šupetša kgwebo ya makgoba.
Palo ya baagi ba setšo e ile ya theoga kudu ka baka la bolwetši, ntwa le mošomo wa kgapeletšo. Ge ba-Yuropa ba hloma dipolasa (plantations) le meepo go bjala swikiri, motšoko le go epa silibera, ba be ba nyaka bašomi ba bantši, bao ba ka laolwago.
- Dipolasa tša swikiri kua Caribbean le Brazil di be di na le dipoelo tše dikgolo kudu eupša di hloka bašomi ba bantši kudu.
- Ka ge dipalo tša baagi ba setšo di putlama, ba-Yuropa ba retologela go ma-Afrika a dirilwego makgoba.
- Kgetho ye e kgokagantše dinaga tša Amerika, Yuropa le Afrika ka tshepedišo e tee ya Atlantiki.
Speaker notes
Thala ketane ya disosa ka go lebanya: thopo -> go putlama ga baagi -> tlhaelelo ya bašomi -> nyakego ya bašomi ba makgoba ba Afrika. Ye ke leporogo go tloga karolong ya 'thopo' ya yuniti go ya karolong ya 'kgwebo ya makgoba'. Ela hloko gore dipoelo tša dipolasa, kudu go tšwa swikiring, e be e le enjene ya ekonomi. Gatelela gore go dira ma-Afrika makgoba e be e le kgetho ya boomo yeo e dirilwego bakeng sa poelo, e sego se se sa efogwego.
Mo nywageng ye e ka bago 350, go akanywa gore ma-Afrika a dimilione tše 12 a gapeleditšwe go putla Atlantiki.
Bagwebi ba Yuropa ba be ba reka goba ba thopa batho kua Afrika Bodikela le Afrika Bogare gomme ba ba iša ka dikepe dinageng tša Amerika go šoma bjalo ka bašomi ba makgoba. Batho ba makgoba ba be ba swarwa ka molao bjalo ka thoto yeo e ka rekwago, ya rekišwa le ya jewa bohwa.
- Ma-Afrika a ka bago dimilione tše 12 a ile a namelwa dikepe; mo e ka bago dimilione tše 10 go ya go 11 di ile tša phologa go putla.
- Babuši ba bangwe ba Afrika le bagwebi ba ile ba tšea karolo ka go fa bathopša, gantši ka dintwa.
- Kgwebo ye e ile ya amoga Afrika batho gomme ya gotetša dithulano, mola e humiša maboteng a Yuropa.
Speaker notes
Swara dipalo ka maikarabelo: tsopola tekanyetšo ye e dirišwago kudu ya batho ba ka bago dimilione tše 12 bao ba namelwago dikepe. Dira gore go be molaleng tlhaloso ya botho ka morago ga palo - palo ye nngwe le ye nngwe e be e le motho yo a nago le lapa le gae. Šoma ka go tšea karolo ga ma-Afrika ka potego eupša ka bohlale: dinaga tše dingwe tša Afrika di ile tša tšea karolo, gantši ka fase ga kgatelelo goba bakeng sa poelo ya tšona, eupša ba-Yuropa ba hlodile gomme ba laola nyakego. Efoga go beakanya taba ka mokgwa wo o tlošago molato go tšwa tshepedišong ye e bego e laolwa ke ba-Yuropa. [SME] Netefatša dipalo tša dimilione tše 12 / tše 10-11 tša go phologa kgahlanong le Trans-Atlantic Slave Trade Database goba mothopo wa SAHO wo o tsopotšwego pele o gatiša.
Dikepe di be di latela tsela ya mahlakore a mararo yeo e fetošitšego batho ba makgoba go ba poelo mothating o mongwe le o mongwe.
Kgwebo ya khutlotharo e kgokagantše dilete tše tharo. Dithoto tše dirilwego di be di tšwa Yuropa di ya Afrika; ma-Afrika a makgoba a be a rwalwa ka dikepe go putla Atlantiki (Tsela ya Magareng, Middle Passage); gomme ditšweletšwa tša dipolasa tša go swana le swikiri, motšoko le koutini di boela Yuropa.
- Karolo 1: dithunya, dilamane le dithoto tša tshipi go tšwa Yuropa go ya lebopong la Afrika Bodikela.
- Karolo 2: batho ba makgoba go tšwa Afrika go ya dinageng tša Amerika - Tsela ya Magareng.
- Karolo 3: swikiri, ramo (rum), motšoko le koutini go tšwa dinageng tša Amerika go boela Yuropa.
Speaker notes
Sepela dikarolo tše tharo mo seswantšhong. Gatelela gore 'dithoto' tša karolo ya bobedi e be e le batho - fa ke moo seswantšho se ka utago sešoro, ka gona se bitše ka leina. Šupa gore poelo e be e dirwa sekhutlong se sengwe le se sengwe, se ke lebaka leo bagwebi ba bantši ba Yuropa le metse di ilego tša thekga tshepedišo ye. Selaete se se beakanya Tsela ya Magareng, yeo e tla šomwago ka botlalo go latela.
Go putla Atlantiki e be e le tlaišego ye šoro yeo ba bantši ba sego ba phologa go yona.
Ka Tsela ya Magareng, batho ba makgoba ba be ba tlaleletšwa ka thata ka fase ga sekepe maetong ao a bego a ka tšea dibeke tše dintši. Maemo a be a tletše kudu a sa hlweka, gomme bolwetši, sehlogo le go felelwa ke tshepo di ile tša baka mahu a mantši.
- Batho ba be ba tlengwa ka diketane, ba fiwa dijo le meetse a mannyane, gomme ba ganwa seriti sa motheo.
- Karolo ye kgolo e ile ya hwa nakong ya go putla ka baka la bolwetši le tshwaro ye mpe.
- Le ge go le bjalo, batho ba makgoba ba ile ba gana - ka go gana dijo, dikwetakweta le go swaragana le kgopolo le setšo.
Speaker notes
Se ke selaete se se kwago kudu - se hlagiše ka potego eupša ka ntle le dintlha tša go se hlokege. Maikemišetšo ke kwelobohloko le kwešišo, e sego letšhogo. Amogela gore histori ye e ka kwiša bohloko, kudu go baithuti bao bagologolo ba bona ba amilwego, gomme o hlole sebaka sa poledišano ya tlhompho. Fetša ka boitaolo bja botho: batho ba makgoba e be e se fela bahlaselwa eupša le bona ba ile ba gana gomme ba boloka setšo, seo se išago selaeteng se se latelago. Efoga tlhaloso ye e bonagalago; lebiša šedi go go se loke le botho bja bao ba dirilwego makgoba.
Batho ba makgoba ga se ba ka ba dula ba homotše fela - ba ile ba gana ka ditsela tše dintši gomme ba bopa ditšo tše mpsha.
Dinageng tša Amerika, batho ba makgoba ba ile ba lebana le mošomo wa kgapeletšo le dikgaruru dipolaseng, eupša ba ile ba gana phatlalatša le ka setu gomme ba aga ditšhaba le boitsebišo bjo bofsa.
- Kganetšo ya phatlalatša e be e akaretša dikwetakweta, go tšhaba le go bopa ditšhaba tše lokologilego tša batho bao ba tšhabilego.
- Kganetšo ya letšatši le letšatši e be e akaretša go šoma ka go nanya, go roba didirišwa le go boloka maleme, mmino le bodumedi di phela.
- Phetogelo ya Haiti (Haitian Revolution, 1791-1804) e bone batho ba makgoba ba wiša bokgoba gomme ba hloma naga ye e lokologilego.
Speaker notes
Lekanyetša tlaišego ya selaete se se fetilego le boitaolo mo - se se bohlokwa bakeng sa kanegelo ya tlhompho, ye e nepagetšego. Fapanya kganetšo ya phatlalatša (dikwetakweta, marronage) le kganetšo ya letšatši le letšatši (go šoma ka go nanya, go phologa ga setšo). Phetogelo ya Haiti ke mohlala o maatla wa batho ba makgoba ba fenya tokologo gomme ba bopa histori ya lefase. Selaete se se bontšha le bokgoni bja FET bja go lemoga maikutlo le boitaolo, e sego fela bohlaselwa.
Ge Manetherlane a dula Kapa ka 1652, a ile a aga setšhaba sa makgoba se se dirišago lefase la Lewatle la India.
Khamphani ya Manetherlane ya Bohlabela bja India (VOC) e hlomile seteišene sa go lapološa Kapa ka 1652. Go tloga ka 1658 e ile ya tliša batho ba makgoba - kudu go tšwa Afrika Bohlabela, Madagascar, India le Asia Borwa-bohlabela - go šoma bjalo ka bašomi, ditsebi tša mešomo ya diatla le bašomi ba ka gae.
- Bokgoba bja Kapa bo be bo dirišitše kgwebo ya Lewatle la India, e sego kudu kgwebo ya Atlantiki.
- Ntlo ya Makgoba (Slave Lodge) ya Khamphani kua Motseng wa Kapa e be e swere ba bantši ba batho ba makgoba ba VOC.
- Brithane e phumotše kgwebo ya makgoba ka 1807 gomme ya phumola bokgoba kua Kapa go tloga ka 1834, gwa latelwa ke mengwaga ye mene ya 'boithuti bja mošomo' (apprenticeship).
Speaker notes
Dira kanegelo ya lefase e be ya selegae: Kapa ya Afrika Borwa e be e le karolo ya nako ye tee ya katološo le bokgoba, eupša e be e fiwa kudu ka Lewatle la India go e na le Atlantiki. Phapano ye gantši e a lekwa. Ela hloko methopo ye e fapanego ya makgoba a Kapa, yeo e bopilego setšo sa Kapa, leleme (Seafrikanse) le setšhaba. Ntlo ya Makgoba (Slave Lodge) kua Motseng wa Kapa ke lefelo le le bonagalago, leo le ka etelwago leo baithuti ba ka bego ba le tseba. Šupa moriti o motelele: tokologo ka 1834-1838 ga se ya tliša tekatekano, e kgokaganya le histori ya ka morago ya Afrika Borwa.
- 1488 Dias o dikologa Kapa ya Tshepo ye Botse
- 1492 Columbus o fihla Caribbean
- 1498 Da Gama o fihla India ka lewatle
- 1519-21 Cortes o fenya Mmušommogo wa Aztec
- 1532 Pizarro o tsena Mmušommogo wa Inca
- 1652 Manetherlane a dula Kapa; bokgoba bo a latela
- 1807 Brithane e phumola kgwebo ya makgoba
- 1834-38 Bokgoba bo fedišwa kua Kapa, gomme boithuti bja mošomo
Speaker notes
Diriša lenaneonako go kopanya yuniti ka moka le go bontšha ka moo ditiragalo di kgokaganago ka go tia go putla nako e tee ye telele. Kgopela baithuti go hlaola dikgokagano tša disosa magareng ga ditlemo (mohlala, ka moo thopo dinageng tša Amerika e amanago le kgolo ya kgwebo ya makgoba). Šupa gore go phumolwa ga kgwebo (1807) go tlile pele ga go phumolwa ga bokgoba ka bobjona (bo-1830), phapano yeo gantši e lekwago.
Katološo ya Yuropa, thopo ya dinaga tša Amerika le kgwebo ya makgoba ya Atlantiki e be e le dikarolo tša tshepedišo e tee ye e kgokagantšwego yeo e nago le ditlamorago tše di sa felego.
Go tloga ka bo-1400, katološo ya Yuropa e kgokagantše dikontinente ka marangrang a mafsa a kgwebo le maatla. Thopo e senyeditše dinaga tša Amerika gomme ya hlola nyakego ya bašomi yeo e šupeditšego kgwebo ya makgoba ya Atlantiki, mola kua Kapa setšhaba sa makgoba se bopega ka lefase la Lewatle la India. Ditshepedišo tše di bopile lefase la sebjalebjale - gomme di sa dula e le sehlogo sa ngangišano le segopotšo le lehono.
Q. Hlaloša gore ke ka lebaka la eng mebušo ya Yuropa e ile ya katološa ka mose wa mawatle go tloga ka bo-1400. Šupa bonyane maikemišetšo a mararo a fapanego karabong ya gago. (6 marks)
Q. 'Bolwetši, e sego dibetša tše kaone, e be e le lebaka le legolo la go fenya ga ba-Spain dinaga tša Amerika.' Naa o a dumela? Thekga maikutlo a gago ka bohlatse. (8 marks)
Q. Hlaloša ka moo thopo ya dinaga tša Amerika e bego e kgokagantšwe le kgolo ya kgwebo ya makgoba ya Atlantiki. (6 marks)
Speaker notes
Phetha ka go tiiša mothaladi: katološo, thopo le bokgoba di be di kgokagantšwe, e sego dihlogo tše di aroganego. Dipotšišo tše tharo di bontšha mekgwa ya CAPS FET - tlhaloso ye e rulagantšwego (Q1), ngangišano ye e thekgilwego ka methopo goba kahlolo ya mokgwa wa taodišwana (Q2), le kgokagano ya sosa-le-tlamorago (Q3). Gopotša baithuti go diriša bohlatse le go ela leihlo la go feta le le tee. Ela hloko gore yuniti ye e iša mošomong wa ka morago wa Mphato wa 10 mabapi le ekonomi ya bokoloni ya Kapa le go bopša ga setšhaba sa Afrika Borwa.
- Grade
- Grade 10
- Subject
- History
- CAPS topic
- European expansion, conquest and the slave trade
- Resource type
- Presentation