Bongaka ho Theosa le Nako
Kamoo batho ba hlokometseng bakuli - ho tloha ho dingaka tsa setso le dimela tse folisang ho ya ho diente, dianthibayothiki le ho fetiswa ha dipelo.
Speaker notes
Qala ka ho botsa baithuti hore ba etsang ha ba kula kajeno - ba ya tliliniking, ba nwa moriana, ba fumana ente. Hlalosa hore le batho ba mehleng ya kgale ba ne ba na le ditsela tsa ho fodisa, le hore bongaka bo fetohile haholo ho theosa le nako. Thuto ena e sheba bongaka ba setso (ba kgale, bo fetiswang ho tloha molokong ho ya ho o mong) le bongaka ba sejwalejwale (bo thehilweng saenseng), le kamoo bo ka sebetsang mmoho.
Batho ba dula ba lekile ho fodisa
Ka dilemo tse dikete, setjhaba se seng le se seng se batlile ditsela tsa ho lwantsha bokudi le bohloko.
Bongaka ke tsebo le bokgoni ba ho boloka batho ba phetse hantle le ho thusa bakuli hore ba fole. Pele ho dipetlele le dipilisi, batho ba ne ba sebedisa dimela, dithapelo, phomolo le ho shebisisa ka hloko ho tseba se thusang mokudi hore a fole.
- Dingaka tsa pele di ithutile ka ho shebisisa hore ke dimela dife tse dirang batho hore ba ikutlwe hantle.
- Tsebo e ne e fetiswa ho tloha ho batswadi ho ya ho bana ka molomo.
- Ha nako e ntse e feta, dintlha tse ntjha di ile tsa fetola bongaka hangata.
Speaker notes
Theha sehlooho sa yunithi kaofela: tswelopele le phetoho. Batho ba DULA ba batla ho fodisa (tswelopele), empa TSELA eo ba fodisang ka yona e dula e fetoha (phetoho). Kopa baithuti ho bolela moriana wa lapeng oo lelapa la bona le o sebedisang - sena se bontsha hore tsebo ya setso e ntse e phela le kajeno.
Disangoma le dinyanga
Afrika Borwa e na le setso se setelele sa dingaka tsa setso tseo ho fihlela kajeno di ntseng di tshepwa ke batho ba bangata.
Isangoma
Ngaka ya moya, hangata e leng mosadi, e fumanang se phoso ka ho mamela badimo le ka ho sheba bophelo bohle ba motho.
Inyanga
Ngaka ya dimela eo lebitso la yona la Sezulu le bolelang 'monna wa difate'. Dinyanga di etsa meriana ka dimela, metso, makgapha le dintho tse ding tsa tlhaho.
Tlhokomelo e feletseng
Dingaka di sheba mmele HAMMOHO le matshwenyeho a lapeng kapa mosebetsing, hobane di dumela hore le tsona di ka etsa hore motho a kule.
Speaker notes
Tshwara sehlooho sena ka tlhompho - dimilione tsa Maafrika Borwa di sebedisa dingaka tsa setso, kahoo ena ke setso se phelang, e seng feela histori. Hlalosa 'e feletseng': ho sheba motho ka botlalo, e seng feela karolo e kudang. Hlokomela hore disangoma le dinyanga hangata di sebetsa ka ditsela tse fapaneng empa ka bobedi di ikemiseditse ho fodisa. Mohlodi: SAHO 'Indigenous medicine and traditional healing'.
Dimela tse folisang le koetliso e hlokolosi
Bongaka ba setso bo thehilwe tsebong e tebileng ya lefatshe la tlhaho.
Inyanga e etsa muti (moriana) ka dimela, metso le makgapha. Tsebo ena e matla mme e tshwanetse ho tshwarwa ka hloko - semela se nepahetseng ka tekanyo e nepahetseng se ka fodisa, empa tekanyo e fosahetseng e ka ba kotsi. Ke ka lebaka leo dingaka di ithutang ka dilemo tse ngata pele di dumellwa ho phekola batho.
- Dingaka di re di 'bitswa' mosebetsing ke badimo ba tsona.
- Koetliso e akaretsa melao e thata, dijo tse kgethehileng le ho ithuta ka dimela tse ngata.
- Dimela tse ding tse neng di sebediswa mehleng ya kgale di ntse di le bohlokwa bongakeng le kajeno.
Speaker notes
Hatisa bokgoni le boikarabelo bo amehang - sena se hanyetsa kgopolo ya hore bongaka ba setso ke 'bodimo feela'. Kgokahano le seketjhwana sa 13 (Madagascar periwinkle e sebediswang bongakeng ba sejwalejwale ba mofetshe) e ka bontshwa ka pele mona: tsebo ya dimela tsa setso e thusitse saense ya sejwalejwale.
Bongaka ditjhabeng tsa pele
Lefatsheng lohle, batho ba boholoholo ba ile ba iketsetsa tsebo ka mmele le ka ho fodisa butle-butle.
Dibakeng tse kang Egepeta ya boholoholo, dingaka di ne di lokisa masapo a robehileng, di phekole diqeba mme di ngole meriana ya tsona. Ditjhabeng tse ngata batho ba ne ba kopanya meriana ya nnete le dithapelo le meselana, hobane ba ne ba eso tsebe hore ke eng ka nnete se bakang bokudi.
- Batho ba ne ba sa tsebe hore dikokwanahloko tse nyenyane di baka mafu a mangata.
- Ba bangata ba ne ba dumela hore bokudi ke kotlo kapa bo tswa moyeng o mobe.
- Le ha ho le jwalo, dikalafo tse ding tsa pele di ne di sebetsa ka nnete mme di ile tsa bolokwa ka makgolo a dilemo.
Speaker notes
Boloka sena bo le bonolo mme e le papiso ho ena le ho tsebisisa setjhaba se le seng ka botebo. Ntlha ya bohlokwa ya thuto ke HOBANENG bongaka ba pele bo ne bo fokola: batho ba ne ba sa tsebe hore dikokwanahloko di teng. Sena se lokisa phetoho e kgolo e tlang ka ho sibollwa ha dikokwanahloko le diente diseketjhwaneng tse latelang. [SME] Fetola mohlala wa setjhaba sa boholoholo hore o lumellane le ditjhaba tse hlalositsweng ka ho toba dithutong tsa CAPS tsa sekolo sa hao.
Sewa sa sekgahla (smallpox)
Ka 1713 lefu le bolayang le ile la fihla Kapa mme la fetola bophelo ba batho ba neng ba dula moo.
Sekgahla (smallpox) se ile sa fihla Kapa ka 1713, se tliswa ke sekepe sa Madatjhe se fetang. Se ile sa ata kapele. Batho ba Khoikhoi (Khoisan) ba ile ba ngangwa haholo ho feta bohle, hobane lefu lena le ne le le letjha ho bona mme mmele ya bona e ne e sa itshireletse hakalo kgahlano le lona.
- Sewa ke ha lefu le ata kapele har'a batho ba bangata.
- Ho ne ho eso be le diente, kahoo lefu le ne le sa kgone ho thibelwa.
- Ditjhaba tse ngata tsa Khoikhoi di ile tsa lahlehelwa ke batho ba bangata haholo.
Speaker notes
Hlalosa tahlehelo ya bophelo ka bonolo empa ka nnete: sewa sena se bakile tahlehelo e kgolo ya bophelo har'a Khoikhoi mme sa thusa ho qhalanya ditjhaba tsa bona. Hlahisa lentswe la 'sewa'. Kgokahanya ka pele: lena ke mofuta wa lefu leo diente di neng di tla kgona ho le thibela hamorao. Mohlodi: SAHO 'Smallpox Epidemic Strikes at the Cape'.
Dikgopolo tse tharo tse fetotseng bongaka
Dilemong tse 250 tse fetileng, dintlha tse seng kae tse kgolo tse sibolotsweng di entse bongaka bo matla haholoanyane.
Diente
Ka 1796 Edward Jenner o ile a bontsha hore kokwanahloko e bobebe e ka sireletsa batho kgahlano le sekgahla. Ena e bile ente ya pele.
Kgopolo ya dikokwanahloko (germ theory)
Dilemong tsa bo-1800 borasaense ba kang Louis Pasteur ba ile ba paka hore dikokwanahloko tse nyenyane di baka mafu a mangata - kahoo bohlweki bo ka pholosa maphelo.
Dianthibayothiki
Ka 1928 Alexander Fleming o ile a sibolla penicillin, moriana o entsweng ka mmumu o bolayang dibaktheria tse kotsi.
Speaker notes
Dikarete tsena tse tharo ke pelo ya 'dintlha tsa bohlokwa tse sibolotsweng'. Hatisa ketane ya sesosa le phello: hang ha batho ba utlwisisa dikokwanahloko, ba utlwisisa hore hobaneng ho hlatswa matsoho le metsi a hlwekileng ho le bohlokwa, le hore hobaneng diente le dianthibayothiki di sebetsa. Botsa baithuti hore ke efe ya tsena eo ba ruileng ho yona (kaofela tse tharo!). Ditsatsi ke dintlha tse ka bang jwalo tsa phetoho tse loketseng Kereiti ya 6.
Metsi a hlwekileng le bophelo ba setjhaba
Hang ha batho ba utlwisisa dikokwanahloko, mebuso e ile ya qala ho sebetsa ho thibela mafu pele a qala.
Bophelo ba setjhaba bo bolela ho hlokomela bophelo ba setjhaba sohle, e seng feela motho a le mong ya kudang. Ha metse e fana ka metsi a hlwekileng, dikanale le ho tloswa ha ditshila, batho ba fokolang haholo ba ne ba tshwarwa ke mafu a kang cholera le typhoid a atang ka metsi a ditshila.
- Metsi a hlwekileng a ho nwa ke e nngwe ya dintho tse kgolo tse pholositseng maphelo historing.
- Ditlwaelo le dikanale di boloka dikokwanahloko hole le moo batho ba dulang.
- Mananeo a diente a sireletsa bana ba bangata ka nako e le nngwe.
Speaker notes
Bophelo ba setjhaba ke kgopolo ya bohlokwa ya CAPS: phetoho ha e a tla feela ka dikalafo tse bohlale empa le ka thibelo. E etse e utlwahalang - botsa hore ho ne ho tla etsahalang ha sekolo se ne se se na metsi a hlwekileng kapa matlwana. Kgokahanya le kgopolo ya dikokwanahloko (seketjhwana sa 7): re a hlwekisa hobane jwale re a tseba hore dikokwanahloko di ata lefu.
Sefuba sa 'Black October'
Ka 1918 sefuba se atang kapele se ile sa kena Afrika Borwa le lefatsheng lohle.
Ka Loetse le Mphalane 1918, Spanish Flu se ile sa fihla Afrika Borwa, sa qala ho hlaha diketsong tsa dikepe. Se ile sa ata kapele hoo Mphalane 1918 e ileng ya tsejwa e le 'Black October'. Hobane ho ne ho eso be le dianthibayothiki, dingaka di ne di sa kgone ho fodisa nyumonia e neng e bolaya bakuli ba bangata.
- Ho nahanwa hore batho ba ka bang 300,000 ba ile ba shwa Afrika Borwa.
- Basebetsi ba merafong le ditjhaba tse futsanehileng e bile ba amehang hampe ho feta.
- Dikolo, mabenkele le dibaka tsa setjhaba di ile tsa tswanela ho kwalwa ho fokotsa ho ata.
Speaker notes
Baithuti hangata ba kgokahanya sena le masewa a morao tjena, se ba thusang ho se utlwisisa. Hlalosa hore ho kwala dikolo le mabenkele ho fokotsa lefu ke sesebediswa sa bophelo ba setjhaba se ntseng se sebediswa le kajeno. [SME] Ditekanyetso tsa palo ya mafu a 1918 flu Afrika Borwa di fapane haholo (hoo e ka bang 250,000-350,000); netefatsa palo e nepahetseng eo mohlodi wa hao wa SAHO le thepa ya CAPS di e sebedisang. Mehlodi: SAHO 'The Influenza epidemic' le 'Spanish Flu strikes South Africa'.
Ha melao ya bophelo e ne e se toka
Ka nako tse ding tshabo ya lefu e ne e sebediswa ka ditsela tse sa lokang.
Ka 1901, dinyewe tsa bubonic plague di ile tsa fumanwa Cape Town. Mmuso o ile wa sebedisa tshabo ya plague e le lebaka la ho qobella baahi ba bangata ba batsho ho tswa toropong le ho ba fallisetsa sebakeng se arohaneng. Matshwenyeho a bophelo a ne a le nnete, empa tsela eo batho ba neng ba tshwarwa ka yona e ne e se toka mme e sa lekana.
- Motho e mong le e mong o tshwanela tlhokomelo ya bophelo e nang le toka le tekano.
- Bokudi ka nako tse ding bo ne bo qoswa batho ba futsanehileng ho ena le maemo a bophelo a mabe.
- Ho ithuta sena ho re thusa ho bona hore hobaneng tlhokomelo ya bophelo e nang le toka e le bohlokwa kajeno.
Speaker notes
Tshwara sena ka bohlokolosi le boemong bo loketseng dilemo. Ntlha bakeng sa Kereiti ya 6 ke thuto ya boleng ka toka, e seng thuto e tebileng ka karohano. Ketsahalo ena (ho falliswa ho ya Uitvlugt/Ndabeni) e bile mohato wa pele ho ya karohanong e qobellwang hamorao. Boloka moya o le wa dinnete le tshepo: kajeno re ikemiseditse tlhokomelo ya bophelo e tshwarang bohle ka tekano. [SME] Ka kopo hlahloba mantswe bakeng sa ho loka dilemong le nnete. Mohlodi: SAHO 'Three cases of bubonic plague are reported in Cape Town'.
Phetiso ya pele ya pelo lefatsheng
Ka la 3 Tshitwe 1967 sehlopha sa Afrika Borwa se ile sa etsa ho hong ho neng ho eso etswe pele.
Sepetlele sa Groote Schuur Cape Town, Ngaka Christiaan Barnard le sehlopha sa hae ba ile ba etsa phetiso ya pele ya pelo ya motho lefatsheng. Ba ile ba fa mokudi ya kulang haholo, Louis Washkansky, pelo e ntjha. E bile motsotso o moholo o entseng hore dingaka lefatsheng lohle di dumele hore diphetiso di a kgoneha.
- Ho buuwa ho ile ha nka dihora tse ka bang robong mme ha sebedisa bokgoni ba sehlopha se seholo.
- Hamilton Naki, mothusi ya ithutileng ka boyena, o thusitse ho hlahisa bokgoni ba ho buuwa bo ka morao ho yona.
- Mokudi o ile a phela matsatsi a 18 pele a shwa ka nyumonia - empa bongaka bo ne bo se bo fetohile ka ho sa feleng.
Speaker notes
Katleho e ikgantshang ya Afrika Borwa le monyetla wa ho keteka pale ya lehae. Ka bohlokwa, bolela Hamilton Naki: Leafrika Borwa le letsho leo bokgoni ba hae ba ho buuwa bo neng bo sa amohelwe ka makgolo a dilemo ka lebaka la kgethollo - keketso e nang le toka le e nang le nnete. Boloka nnete ya hore Washkansky o ile a shwa kamora matsatsi a 18: e bontsha hore tswellopele ya pele ke qalo feela, le hore diphetiso tsa morao di ile tsa atleha haholoanyane. Mehlodi: diketsahalo tsa SAHO tse nang le ditsatsi ka Barnard le Naki.
Bongaka ho theosa le nako
- Long ago Dingaka tsa setso di sebedisa dimela le tlhokomelo e feletseng
- 1713 Sewa sa sekgahla (smallpox) se otla Kapa
- 1796 Ente ya pele (Jenner, sekgahla)
- 1901 Tshabo ya plague e sebediswa ho falisa batho Cape Town
- 1918 Spanish Flu 'Black October' Afrika Borwa
- 1928 Penicillin e sibolotswe (anthibayothiki ya pele)
- 1967 Phetiso ya pele ya pelo lefatsheng, Cape Town
Speaker notes
Sebedisa sena ho matlafatsa tatelano le sehlooho sa phetoho ho theosa le nako. Kopa baithuti ho fumana mokgwa: mathata a pele (a kang sekgahla) a ne a sa kgone ho thibelwa, empa dintlha tse sibolotsweng hamorao (diente, dianthibayothiki, ho buuwa) di ile tsa fa batho matla a mangata holim'a mafu. Bongaka ba setso bo tsamaya le tatelano yohle ya nako, e seng feela qalong.
Bongaka ba setso le ba sejwalejwale mmoho
Afrika Borwa kajeno, mefuta ka bobedi ya bongaka e ntse e le bohlokwa.
Maafrika Borwa a mangata a etela ka bobedi tliliniki le ngaka ya setso. Borasaense ba bile ba fumane hore dimela tse ding tse sebediswang ke dingaka tsa setso di sebetsa ka nnete - mohlala, Madagascar periwinkle, e sebeditsweng nako e telele bongakeng ba setso, jwale e sebediswa kalafong ya sejwalejwale ya mofetshe.
- Tsebo ya setso e ka thusa borasaense ho fumana meriana e metjha.
- Bongaka ba sejwalejwale bo fana ka diente, ho buuwa le dianthibayothiki.
- Ho hlompha bobedi ho thusa ho hlokomela setjhaba sohle.
Speaker notes
Qetela dikahare ka moya o leka-lekaneng le o nang le tlhompho o bontshang bophelo ba nnete ba Afrika Borwa. Sena se qoba kgopolo e fosahetseng ya hore bongaka ba sejwalejwale bo 'nkile sebaka' sa bongaka ba setso. Mohlala wa periwinkle ke kgokahano e hopolehang, ya nnete pakeng tsa mafatshe ana a mabedi. Mohlodi: SAHO 'Indigenous medicine and traditional healing'.
Seo re ithutileng sona
Bongaka bo fetohile haholo ho theosa le nako, empa takatso ya ho fodisa e dutse e le yona.
Re bone dingaka tsa setso le dimela tse folisang, masewa a bolayang a kang sekgahla le sefuba sa 1918, dintlha tse kgolo tse sibolotsweng tse kang diente le dianthibayothiki, bohlokwa ba bophelo ba setjhaba, le phetiso ya pele ya pelo ya Afrika Borwa. Jwale bontsha seo o se hopolang.
Q. Bolela mefuta e mmedi e meholo ya dingaka tsa setso Afrika Borwa mme o bolele seo e nngwe le e nngwe e se etsang. (4 marks)
Q. Kgetha ntlha e le NNGWE ya bohlokwa e sibolotsweng (diente, kgopolo ya dikokwanahloko kapa dianthibayothiki) mme o hlalose hore hobaneng e thusitse batho. (3 marks)
Q. Hobaneng metsi a hlwekileng a le bohlokwa haholo ho boloka setjhaba sohle se phetse hantle? (3 marks)
Speaker notes
Sebedisa dipotso tse tharo e le mosebetsi o ngolwang kapa puisano ya sehlopha. Potso ya 1 e leka ho hopola (sangoma/inyanga), Potso ya 2 e leka kutlwisiso ya ntlha ya bohlokwa e sibolotsweng, mme Potso ya 3 e hokahana le bophelo ba setjhaba. Kabo ya matshwao e latela setaele se bonolo sa Karolo ya Bohareng. Qetela ka ho hopotsa baithuti hore bobedi bongaka ba setso le ba sejwalejwale bo bohlokwa Afrika Borwa kajeno.
- Grade
- Grade 6
- Subject
- History
- CAPS topic
- Medicine through time
- Resource type
- Presentation