Bosetjhaba: Afrika Borwa, Bochabela bo Hare le Afrika
Ho bapisa mekgatlo e mene ya bosetjhaba - bosetjhaba ba Maafrikanere le ba Maafrika Afrika Borwa, le Bozionist le bosetjhaba ba Maarabia Bochabela bo Hare - ho botsa hore na bosetjhaba bo ka kopanya setjhaba mme hape ba arola naha jwang.
Speaker notes
Beha thuto yohle e le boithuto ba papiso, eseng dipale tse nne tse arohaneng. Bolela potso e bohareng ya histori: hobaneng bosetjhaba - matla a fang batho boitsebiso, boikgantsho le tokoloho - hangata bo hlahisa kgethollo le kgohlano? Bontsha sebopeho: pele hlalosa bosetjhaba, ebe o hlahloba dinyewe tse pedi tsa Afrika Borwa (Maafrikanere le Maafrika), ebe dinyewe tse pedi tsa Bochabela bo Hare (Bozionist le bosetjhaba ba Maarabia), o bapisa ha o ntse o tsamaya. Hopotsa baithuti hore karolo e nngwe ya histori ena e phehisanwa haholo mme e ntse e ama maikutlo le kajeno, kahoo re sebedisa mehlodi ka hlokolosi le ka tlhompho.
Bosetjhaba ke eng?
Bosetjhaba ke tumelo ya hore sehlopha sa batho ba nang le boitsebiso bo tshwanang se theha 'setjhaba' se lokelwang ke mmuso wa sona, botshepehi le boipuso.
Setjhaba ke setjhaba se nahanwang: ditho tsa sona ha di na ho kopana le bongata ba baahi-mmoho le bona, empa di ikutlwa di le mmoho. Bosetjhaba bo fetola maikutlo ao ho ba tlhoko ya dipolotiki - tokelo ya ho ipusa ka mmuso wa bona.
Bo-rahistori hangata ba arola mefuta e mmedi. Bosetjhaba ba boahi (civic) bo hlalosa setjhaba ka boahi bo tshwanang, melao le boleng, kahoo mang kapa mang a ka kena. Bosetjhaba ba morabe (ethnic) bo bo hlalosa ka madi a tswang setswalong se le seng, puo, bodumedi kapa setso, se ka kwallang kantle ba bang. Mekgatlo e mengata ya nnete e kopanya bobedi.
- Hangata bo itshetlehile puong e tshwanang, bodumeding, historing kapa maikutlong a badimo ba tshwanang.
- Hangata bo hlohleletswa kapa ba matlafatswa ke pelaelo e tshwanang - tlholo, bofuma, kgethollo kapa puso ya basele.
- Bo aha bonngwe ka ho hlalosa 'rona', empa ha bo etsa jwalo bo boetse bo hlalosa 'bona'.
Speaker notes
Fa baithuti mantswe a tlhahlobo ao ba tla a sebedisa karolong e setseng ya thuto: setjhaba, bosetjhaba, boipuso, bosetjhaba ba boahi kgahlano le ba morabe, le kgopolo ya Benedict Anderson ya 'setjhaba se nahanwang'. Hatisa hore bosetjhaba ha bo botle feela kapa bo bobe feela - bo ile ba tsamaisa tokoloho kgahlano le bokoloni mme hape ba tsamaisa kgethollo le apartheid. Tsebo e rutwang ke papiso: kgopolo e le nngwe, maemo a fapaneng.
Dipotso tse hlano tseo o ka di botsang bosetjhabeng bofe kapa bofe
Sebedisa leihlo le le leng mokgatlong o mong le o mong e le hore o ka a bapisa ka toka.
Mang?
Ke mang ya balwang e le karolo ya setjhaba - mme ke mang ya siilweng ntle?
Hobaneng jwale?
Ke pelaelo kapa mathata afe a hlohlelelitseng mokgatlo?
Jwang?
Baetapele ba ile ba kgobokanya batho jwang - setso, bodumedi, mekgatlo, ketso ya bongata?
Naha?
Ke naha efe eo ba neng ba e batla, mme ke mang e mong ya neng a e batla?
Sephetho?
Na bo tlisitse tokoloho, puso ka dikgoka, kgohlano - kapa tsohle tse tharo?
Speaker notes
Ona ke moralo wa papiso oo baithuti ba lokelang ho o sebedisa bosetjhabeng ba Maafrikanere, bosetjhabeng ba Maafrika, Bozionist le bosetjhabeng ba Maarabia ka tatellano. Ba kgothaletse ho boloka kerata ya papiso dibukeng tsa bona e nang le dikholomo tsena tse hlano. Bontsha hore potso ya 'Naha?' ke moo dinyewe tse pedi di fetohang masisapelo teng: Afrika Borwa le Iseraele/Palestina ka bobedi, bosetjhaba bo bedi bo ile ba batla naha e le nngwe.
Bosetjhaba ba Maafrikanere: tlholo, bofuma le tsoso
Bosetjhaba ba Maafrikanere bo hlahile tlhonyeng ya Ntwa ya Afrika Borwa (1899-1902) le bofuma boo Maafrikanere a mangata a ileng a tobana le bona ka mora moo.
Ho hlolwa ke Brithani, lefu la basadi le bana dikampeng tsa kgatello (concentration camps), le tahlehelo ya direpabliki tsa Maburu, di ile tsa siya Maafrikanere a mangata a ikutlwa hore volk (setjhaba) sa bona se tlas'a tshoso. Mengwaheng e latelang dikete tse mashome di ile tsa fetoha 'makgowa a futsanehileng', a sutumeletswa ntle ho mobu mme a kena metseng.
Baetapele ba sebedisitse puo, bodumedi le histori ho aha boikgantsho hape. Seafrikanse se ile sa hlophiswa mme sa phahamiswa; Kereke ya Dutch Reformed e ile ya hatisa hore Maafrikanere ke setjhaba se kgethilweng; mme pale ya Great Trek (Leeto le Leholo) ya fetoha tshomo ya motheo ya setjhaba se loanelang tokoloho.
- Afrikaner Broederbond (e thehilweng ka 1918) e ile ya aha marang-rang a sephiri ho ntshetsa pele dithahasello tsa Maafrikanere dipolotiking, kgwebong le setsong.
- Mekgatlo ya setso le mokete wa dilemo tse lekgolo tsa Great Trek ka 1938 di ile tsa hlohlelletsa maikutlo a bongata.
- National Party e ile ya lebisa boitsebiso bona teketekong ya matla a mmuso.
Speaker notes
Hlalosa kamoo maikutlo a ho ba lehlatsipa a ileng a fetolwa lenaneo la dipolotiki. Mokgwa wa bohlokwa: pelaelo (tlholo, bofuma ba makgowa) le kgobokanyo ya setso (puo, kereke, tshomo ya histori, Broederbond) di lekana le mokgatlo wa bongata. Mokete wa dilemo tse lekgolo tsa Great Trek wa 1938 ke mohlala o motle wa setso se iketselitsweng. [SME] Sebetsana le mohopolo wa dikampe tsa kgatello ka hlokolosi le ka nepo; ke nnete ya histori mme hamorao e ile ya sebediswa ka dipolotiki. Hlokomedisa hore bona ke bosetjhaba ba morabe bo hlaloswang ka madi a setswalo, puo le bodumedi.
1948: Bosetjhaba ba Maafrikanere bo hapa mmuso
Ka 1948 National Party e ile ya hapa matla mme ya fetola bosetjhaba ba Maafrikanere leano la semmuso la apartheid.
E etelletswe pele ke D.F. Malan, National Party e ile ya hapa dikgetho tsa 1948 tsa makgowa feela ka tshepiso ya apartheid ('ho arohana'). Bosetjhaba ba Maafrikanere jwale bo ne bo laola mmuso mme ba o sebedisa ho sireletsa mesebetsi, puo le matla a Maafrikanere - le ho qobella puso ya makgowa hodima bongata ba batho ba batsho.
- Mmuso o ile wa atolosa thuto ya Seafrikanse, tshebeletso ya setjhaba le indasteri ya mmuso ho phahamisa Maafrikanere.
- Melao ya apartheid e ile ya arola batho ka morabe mme ya boloka matla le ditokelo bakeng sa makgowa.
- Ena ke nyewe ya bosetjhaba bo fumaneng boipuso bakeng sa sehlopha se le seng ka ho bo hanela ba bang.
Speaker notes
Hlahisa ntlha ya tlhahlobo ka ho hlaka: bosetjhaba ba Maafrikanere bo ile ba 'atleha' ka 1948, empa katleho ya bona e ne e le kgatello ya batho ba bang. Sena se hlophisa kgohlano e tobileng le bosetjhaba ba Maafrika. Kgutlela moralong: Ke mang ya neng a kenyeleditswe? (Maafrikanere, ebe makgowa.) Ke mang ya neng a kwaletswe ntle? (Bongata ba batho ba batsho.) Hlokomela hore apartheid e ne e le karolo ya morero wa ho theha mesebetsi le ho phahamisa Maafrikanere a futsanehileng, e leng se thusang ho hlalosa kgahleho ya yona setjhabeng sa yona.
Bosetjhaba ba Maafrika: bonngwe kgahlano le kgethollo
Bosetjhaba ba Maafrika bo hlahile e le karabelo ho hapuwa, tahlehelo ya mobu le ho kwallwa ntle ho Kopano ya Afrika Borwa (Union of South Africa) e thehilweng ka 1910.
Kopano ya Afrika Borwa (1910) e ile ya kopanya makgowa empa ya kwalla Maafrika ntle ho matla a dipolotiki. Ka 1912 baetapele ba Maafrika ba rutehileng ba ile ba theha South African Native National Congress - e ileng ya rehwa lebitso la African National Congress (ANC) ka 1923 - ho kopanya Maafrika ho tshela mela ya merabe le ya dibaka le ho batla ditokelo setjhabeng se le seng se tshwanang.
Natives Land Act ya 1913, e ileng ya boloka boholo ba mobu wa naha bakeng sa makgowa, e ile ya bontsha hore na hobaneng bonngwe bo ne bo hlile bo hlokahala. Bosetjhaba ba pele ba Maafrika bo ne bo le bonolo: bo sebedisitse dikopo tse ngotsweng, baemedi le molao ho kopa ho kenyeletswa.
- Bo ne bo ikemiseditse ho hlola dikarohano tsa merabe le ho aha setjhaba se le seng sa Maafrika, mme hamorao se se nang kgethollo ya morabe, sa Afrika Borwa.
- Bo hlalositse setjhaba ka boahi bo tshwanang le ditokelo - pono e leng ya boahi (civic) haholwanyane.
- Mekgwa ya bona ya pele e ne e le ya molaotheo; kgenehelo hamorao e ile ya bo sutumeletsa ho ketso ya bongata.
Speaker notes
Bapisa mohopolo wa motheo le bosetjhaba ba Maafrikanere: bosetjhaba ba Maafrika bo ne bo batla ho aha bonngwe pakeng tsa merabe e mengata ya Maafrika (Bazulu, Baxhosa, Basotho le ba bang) ka sepheo sa ho hanyetsa mmuso o neng o ba kwaletse ntle. Hatisa pono e nang le boahi (civic) le e kenyeletsang haholwanyane - ANC qetellong e ile ya lebella ho ho hloka kgethollo ya morabe. Hlokomela ponapano eo thuto e ntseng e kgutlela ho yona: bosetjhaba bo bedi ba Afrika Borwa, bo bong bo batla puso ka dikgoka, bo bong bo batla kenyeletso, bo thulanang hodima naha e le nngwe.
Moloko o motjha: ANC Youth League
Ka bo-1940 moloko o motjhanyana o ile wa batla bosetjhaba ba Maafrika bo sebeteng, bo itshetlehileng hodima bongata.
Ba kgennwe ke mengwaha e mengata ya dikopo tse hlomphehang, baetapele ba batjha ba ile ba theha ANC Youth League ka 1944. Mopresidente wa yona wa pele, Anton Lembede, o ile a pheha khang ya hore Maafrika a tlameha ho iphedisa ka boikgantsho, boitshetleho le mokgatlo wa bongata ho e-na le ho emela mosa wa makgowa.
Afrika ke naha ya motho e motsho... Maafrika ke a le mong. Ho tswa merabeng e fapaneng ho tlameha ho hlaha setjhaba se le seng se kopaneng. Anton Lembede, 'Some Basic Principles of African Nationalism', 1945
- Programme of Action ya Youth League ya 1949 e ile ya amohela ditsekgo, di-boycott le ho se mamele mmuso ka kgotso (civil disobedience).
- Batho ba jwalo ka Nelson Mandela, Walter Sisulu le Oliver Tambo ba ile ba hlaha maemong a yona.
- Bosetjhaba bona ba Maafrika bo tiileng bo ne bo tla tsamaisa ntwa ya bongata kgahlano le apartheid ka bo-1950.
Speaker notes
Sebedisa temana ya Lembede ho bontsha pelo ya maikutlo ya bosetjhaba ba Maafrika - boitshetleho le bonngwe ho tshela mela ya merabe - ha o ntse o hlokomela hore setso se seholo sa ANC le sona se ile sa lebella ho ho hloka kgethollo ya morabe (hamorao Freedom Charter). [SME] Bo-Afrika ba Lembede e ne e le lehlakore le le leng; ANC e ne e na le ngangisano pakeng tsa bo-Afrika bo kwallang le ho hloka kgethollo ho kenyeletsang, e ileng ya hlahisa karohano ya PAC (1959). Boloka phapano e nyane: bosetjhaba ba Maafrika bo ne bo sa tshwane hohle. Hokahanya le se latelang: moloko ona o etella pele Defiance Campaign eo Kereiti ya 9 e neng e e kwahetse.
Bosetjhaba bo bedi, naha e le nngwe
Bosetjhaba ba Maafrikanere le ba Maafrika bo ile ba hola mmoho, bo bong bo bopa bo bong.
Speaker notes
Emisa mona bakeng sa boiketso ba papiso bo hlophisitsweng. Kopa baithuti ho supa ditshwano (ka bobedi bo sebedisitse histori, setso le mokgatlo ho kgobokanya; ka bobedi bo batlile boipuso) le diphapano (bo bong bo kwalla mme bo busa, bo bong bo kenyeletsa mme bo kwaletswe ntle). Hatisa tshebedisano: kgatello ya bosetjhaba ba Maafrikanere e ile ya matlafatsa bosetjhaba ba Maafrika, mme kganyetso ya Maafrika ya thatafatsa bosetjhaba ba Maafrikanere. Ho bopana hona ha mmoho ke kelello ya bohlokwa ya boemo bo hodimo bakeng sa FET.
Bozionist: naha ya lelapa bakeng sa setjhaba sa Bajuda
Bozionist e ne e le mokgatlo wa bosetjhaba o neng o batla naha ya lelapa ya Bajuda, haholo e le karabelo ho makgolo a dilemo a mahloriso Yuropa.
A tobane le lehloyo le mabifi la Bajuda (anti-Semitism) - dipogrom ('dipolao tse hlophisitsweng') Mmusong wa Russia le Taba ya Dreyfus (Dreyfus Affair) Fora - Theodor Herzl o ile a pheha khang bukeng ya The Jewish State (1896) ya hore Bajuda ba ne ba tla bolokeha feela ka mmuso wa bona. Kopano ya Pele ya Bozionist (First Zionist Congress) e ile ya kopana Basel ka 1897, mme bofalli ba Bajuda ho ya Palestina ba ile ba hola.
Ka Balfour Declaration (1917) Brithani e ile ya phatlalatsa tshehetso ya 'lehae la setjhaba bakeng sa batho ba Bajuda' Palestina - naha eo ka nako eo e neng e le ya Maarabia haholo. Brithani e ile ya busa Palestina tlas'a taelo ya League of Nations ka mora 1920, mme dikgohlano pakeng tsa ditjhaba tsa Bajuda le Maarabia tsa nyoloha.
- Bozionist bo ile ba kopanya boitsebiso ba morabe le ba bodumedi le tlhoko ya sejwalejwale ya ho ba le mmuso.
- Bo ne bo tsamaiswa ke mahloriso a nnete le a bolayang, ka holimo ho tsohle Holocaust ('polao e kgolo ya Bajuda') ya 1941-1945.
- Empa naha eo bo neng bo e batla e ne e se e le lehae la baahi ba Maarabia ba nang le maikutlo a bona a bosetjhaba.
Speaker notes
Hlahisa Bozionist e le karabelo ho mahloriso a nnete a bolayang, a fihlang tlhorong ka Holocaust - baithuti ba tlameha ho utlwisisa hore na hobaneng Bajuda ba bangata ba ile ba etsa qeto ya hore ba hloka mmuso wa bona. Ka nako e tshwanang, hlaka ka dintlha hore Palestina e ne e se e ahilwe, haholo ke Maarabia, kahoo naha e le nngwe e ne e na le ditleliemo tse pedi. [SME] Ena ke histori e phehisanwang e amang maikutlo haholo; boloka dintlha tse dumellanwang ke bongata (Herzl, Basel 1897, Balfour 1917, Taelo ya Brithani) mme o qobe ho ema lehlakoreng le leng. Etsa mohlala wa ho hlahloba mohlodi: Balfour Declaration le yona e ne e tshepisitse ho se sithabetse ditokelo tsa 'ditjhaba tse teng tseo e seng tsa Bajuda'.
1948: boipuso le koduwa
Ketsahalo e le nngwe ya 1948 e hopolwa ke ditjhaba tse pedi ka ditsela tse fapaneng ka ho feletseng.
Ka mor'a Holocaust le dikgohlano tse ntseng di nyoloha, Machaba a Kopaneng (United Nations) a ile a vouta ka 1947 ho arola Palestina ho ba mmuso wa Bajuda le wa Maarabia. Ka 14 May 1948 baetapele ba Bajuda ba ile ba phatlalatsa State of Israel (Naha ya Iseraele). Ntwa le dinaha tsa boahisane tsa Maarabia e ile ya latela hang-hang.
Ma-Israele a hopola 1948 e le Ntwa ya bona ya Boipuso (War of Independence) - phihlello ya lehae le bolokehileng. Ma-Palestina a e hopola e le Nakba ('koduwa'): hakanyo ya Maarabia a Palestina a 700 000 a ile a balehe kapa a lelekwa mme ha aa ka a dumellwa ho kgutla. Naha e le nngwe, ditjhaba tse pedi, mehopolo e mmedi e ke keng ya boelanngwa.
- Ho setjhaba se seng, 1948 e bolela boipuso le ho phela.
- Ho se seng, e bolela ho amohuwa thoto le ho lelekwa naheng.
- Kgohlano ena e sa rarollwang e ntse e bopa Bochabela bo Hare le kajeno.
Speaker notes
Ena ke slaete e amang maikutlo ho fetisisa selikeng; e rute e le thuto ya ponahalo le mohopolo wa histori. Hlahisa mabitso ka bobedi a 1948 kapel'a ho a bang ntle le ho a beha maemong, mme o sebedise puo ya 'e hopolwang e le'. [SME] Dipalo le disosa tsa ho tswa ha Ma-Palestina di hlile di phehisanwa ke bo-rahistori (ho baleha kgahlano le ho lelekwa); hlahisa palo ya ~700,000 e le hakanyo mme o hlokomele ngangisano. Sepheo sa thuto ke kutlwelo-bohloko le ho hlahloba mohlodi: ketsahalo e le nngwe ya letsatsi le itseng e hlahisa dipale tse pedi tsa bosetjhaba. Memela puisano e kgutsitseng, e nang le tlhompho mme o behe melao pele.
Bosetjhaba ba Maarabia: bonngwe le boipuso
Bosetjhaba ba Maarabia bo ne bo batla ho lokolla ditjhaba tse buang Searabia pusong ya basele mme, ho ba bang, ho di kopanya setjhabeng se le seng.
Ha Mmuso wa Ottoman (Ottoman Empire) o putlama ka mor'a Ntwa ya Lefatshe ya Pele, dinaha tsa Maarabia di ile tsa arolwa ka ditaelo tsa Brithani le Fora. Bosetjhaba ba Maarabia bo ne bo halefetse taolo ena ya basele le meedi e ileng ya thadiwa ke Maeuropa, mme ba ntse ba eketseha ho hanyetsa bodulo ba Bozionist Palestina.
Mokgatlo o ile wa fihla sehlohlolong tlas'a Gamal Abdel Nasser wa Egepeta. Ha Nasser a etsa Suez Canal thepa ya mmuso ka 1956 (nationalised) mme a hanyetsa tlhaselo ya Brithani, Fora le Iseraele, o ile a fetoha mohale lefatsheng lohle la Maarabia le letshwao la mekgatlo e kgahlano le bokoloni ho pholletsa le Afrika le Asia.
- Bo ne bo ahilwe hodima puo ya Searabia e tshwanang, setso le (ho ba bangata) Islam.
- Pan-Arabism e ne e lora ho kopanya Maarabia ohle, ya kopanya Egepeta le Syria ka nakwana ka 1958.
- Bo ne bo hanyetsa bokoloni ka matla mme ba hlohleletsa dintwa tsa boipuso tsa Maafrika.
Speaker notes
Bontsha bosetjhaba ba Maarabia e le mokgatlo o mong o kgahlano le bokoloni, o hokahanyang nyewe ya Bochabela bo Hare le Afrika (sehlooho sa CAPS se akaretsa bobedi). Nasser le Suez 1956 ke ntlha ya bohlokwa: matla a manyane a hanyetsang bahlanka ba mehleng ba bokoloni a ile a kgothatsa lefatshe le tswang bokoloning, ho kenyeletswa Afrika e ka boroa ho Sahara. Hlokomela kgatello ka har'a bosetjhaba ba Maarabia pakeng tsa bonngwe ba pan-Arab le dinaha tse arohaneng, le hore kganyetso ya Bozionist e ne e le e nngwe ya disosa tse kopanyang. Hokahanya matla a kgahlano le bokoloni le bosetjhaba ba Maafrika bo ithutilweng pejana.
Bosetjhaba bo bedi, naha e le nngwe
Jwaloka Afrika Borwa, Bochabela bo Hare bo bone bosetjhaba bo bedi bo batla naha e le nngwe.
Speaker notes
Etsa boitlwaetso bo tshwanang ba papiso jwaloka slaete ya Afrika Borwa. Ebe o etsa hokahano pakeng tsa dinyewe e hlake: Afrika Borwa le Palestina ka bobedi di bontsha bosetjhaba bo bedi bo thulanang hodima naha e le nngwe, bo hlahisang kgohlano e telele, e bohloko. Kopa baithuti ho bapisa eseng feela Bozionist kgahlano le bosetjhaba ba Maarabia, empa le bosetjhaba ba Maafrikanere kgahlano le Bozionist (ka bobedi bo bonyane bo batlang tshireletseho le puso) le bosetjhaba ba Maafrika kgahlano le bosetjhaba ba Maarabia (ka bobedi mekgatlo ya bongata e kgahlano le bokoloni). Papiso ena ya ka tsela tse nne ke yona hantle monahano wa boemo bo hodimo oo CAPS e o putsang.
Bosetjhaba: matla a kopanyang le a arolang
Ho pholletsa le dinyewe tsohle tse nne, bosetjhaba bo file batho boitsebiso le tokoloho - mme ba thala mela e ileng ya lebisa kgohlanong.
- 1897 Kopano ya Pele ya Bozionist, Basel
- 1912 SANNC (hamorao ANC) e thehwa Afrika Borwa
- 1917 Balfour Declaration mabapi le 'lehae la setjhaba' la Bajuda
- 1918 Afrikaner Broederbond e a thehwa
- 1944 ANC Youth League e matlafatsa bosetjhaba ba Maafrika
- 1948 National Party e hapa matla; State of Israel e phatlalatswa / Nakba
- 1956 Nasser le Mathata a Suez: sehlohlolo sa bosetjhaba ba Maarabia
Speaker notes
Kopanya ka lethathamo lena la nako le arolelanwang e le hore baithuti ba bone mekgatlo e mene e ntse e hlaha nakong e le nngwe, e susumetsana (kgahlano le bokoloni ho ile ha jala dikgopolo ho tshela meedi). Hlahisa khang ya ho qetela: bosetjhaba ke matla a nang le lehare ka mahlakoreng ka bobedi - bo ile ba matlafatsa tokoloho kgahlano le bokoloni le apartheid, empa moo ditjhaba tse pedi di neng di batla naha e le nngwe bo hlahisitse ho amohuwa le kgohlano e sa feleng. Hlokomela 1948 e le selemo se ikgethang sa lehokelo se hlahang dinyeweng tse pedi tse fapaneng ka nako e le nngwe.
Tlhahlobo: ho bapisa bosetjhaba
Sebedisa moralo wa dipotso tse hlano le dipapiso ho araba dipotso tse ka tlase.
Thutong ena re hlalositse bosetjhaba, ra farolla bosetjhaba ba boahi (civic) ho ba morabe (ethnic), mme ra bapisa mekgatlo e mene: bosetjhaba ba Maafrikanere le ba Maafrika Afrika Borwa, le Bozionist le bosetjhaba ba Maarabia Bochabela bo Hare. Dibakeng tsena ka bobedi bosetjhaba bo bedi bo ile ba batla naha e le nngwe, ka diphetho tse fihlang hole.
Q. Hlalosa phapano pakeng tsa bosetjhaba ba boahi (civic) le ba morabe (ethnic), o sebedisa MOHLALA O LE MONG wa Afrika Borwa le MOHLALA O LE MONG wa Bochabela bo Hare. (6 marks)
Q. Bapisa metso ya bosetjhaba ba Maafrikanere le bosetjhaba ba Maafrika. Bua bonyane ka ditshwano tse pedi le diphapano tse pedi. (8 marks)
Q. 'Diketsahalo tsa 1948 di ne di bolela tokoloho ho setjhaba se seng le tahlehelo ho se seng.' O sebedisa mohlala wa Afrika Borwa KAPA wa Iseraele-Palestina, buisana ka kamoo motsotso o le mong wa histori o ka hopolwang ka ditsela tse fapaneng ka ho feletseng. (6 marks)
Speaker notes
Sebedisa dipotso tse tharo e le mosebetsi o ngotsweng kapa ngangisano ya sehlopha e hlophisitsweng; kabo ya dimaraka e bontsha mekgwa ya CAPS ya ho ngola ka bophara le e itshetlehileng mehloding. Potso ya 3 e hlwaha e lekola tsebo ya ho utlwisisa mohopolo o phehisanwang le ponahalo, e leng bohareng ba sehlooho sena. Hopotsa baithuti ho pheha khang ho tswa bopaking le ho emela lehlakore ka leng ka toka. [SME] Pele o lekola thuto ya Iseraele/Palestina, netefatsa hore tataiso ya lefapha ya ho ruta sehlooho sena se phehisanwang e latetswe le hore mehlodi e mengata e fanwa.
- Grade
- Grade 11
- Subject
- History
- CAPS topic
- Nationalisms: South Africa, the Middle East and Africa
- Resource type
- Presentation