Bosetšhaba (Nationalisms): Afrika Borwa, Bohlabela bja Gare le Afrika
Go bapetša mekgatlo ye mene ya bosetšhaba - bosetšhaba bja Maafrikanere le bja Maafrika ka Afrika Borwa, le Zionism le bosetšhaba bja Maarabo ka Bohlabela bja Gare - go botšiša gore bosetšhaba bo ka kopanya setšhaba efeela bja aroganya naga bjang.
Speaker notes
Bea yuniti ka moka bjalo ka thuto ya papetšo, e sego dikanegelo tše nne tše di aroganego. Bolela potšišo ye kgolo ya histori: ke ka lebaka la eng bosetšhaba - maatla ao a fago batho boitsebi, boikgantšho le tokologo - gantši bo tšweletša go kgethollwa le dikgohlano? Šupa sebopego: pele hlaloša bosetšhaba, ke moka lekola dinyakišišo tše pedi tša Afrika Borwa (Maafrikanere le Maafrika), ke moka tše pedi tša Bohlabela bja Gare (Zionism le bosetšhaba bja Maarabo), o bapetša ge o dutše o tšwela pele. Gopotša barutwana gore histori ye e nngwe e a phara kudu ebile e sa dutše e kwiša bohloko lehono, ka fao re šomiša methopo ka bohlokwahatši le ka tlhompho.
Bosetšhaba ke eng?
Bosetšhaba ke tumelo ya gore sehlopha sa batho bao ba abelanago boitsebi ba bopa 'setšhaba' seo se swanetšego go ba le mmušo wa sona, potego le boipušo.
Setšhaba ke setšhaba se se akanywago: maloko a sona a ka se tsoge a kopane le bontši bja badudi-ka-bona, efeela ba ikwa ba le gotee. Bosetšhaba bo fetošetša maikutlo ao go ba nyako ya sepolotiki - tokelo ya go ipuša ka mmušo wa bona.
Ba-hisitori gantši ba hlaola mehuta ye mebedi. Bosetšhaba bja bodudi (civic nationalism) bo hlaloša setšhaba ka bodudi, melao le ditekanyetšo tše di abelanwago, ka fao mang le mang a ka tsena. Bosetšhaba bja setšo (ethnic nationalism) bo se hlaloša ka madi, polelo, bodumedi goba setšo, seo se ka kgethollago ba bangwe. Mekgatlo ye mentši ya nnete e kopanya tše pedi.
- Gantši bo theilwe godimo ga polelo, bodumedi, histori goba maikutlo a madi a tee.
- Gantši bo hlohleletšwa goba bo thatafatšwa ke pelaelo ye e abelanwago - go fenywa, bohloki, kgethollo goba pušo ya bašele.
- Bo aga botee ka go hlaloša 'rena', efeela ge bo dira bjalo bo hlaloša le 'bona'.
Speaker notes
Fa barutwana mareo a tshekatsheko ao ba tlago go a šomiša yuniti ka moka: setšhaba, bosetšhaba, boipušo, bosetšhaba bja bodudi vs bja setšo, le kgopolo ya Benedict Anderson ya 'setšhaba se se akanywago'. Gatelela gore bosetšhaba ga se bja botse feela goba bja bobe feela - bo ile bja tliša tokologo kgahlanong le bokoloni ebile bo ile bja tliša kgethollo le apartheid. Bokgoni bjo bo rutwago ke papetšo: kgopolo e tee, maemo a fapanego.
Dipotšišo tše hlano tša go botšiša bosetšhaba bjo bongwe le bjo bongwe
Šomiša leihlo le tee go mokgatlo o mongwe le o mongwe gore o kgone go di bapetša ka toka.
Mang?
Ke mang yo a balwago bjalo ka karolo ya setšhaba - gomme ke mang yo a tlogetšwego ka ntle?
Ke ka lebaka la eng gonabjale?
Ke pelaelo goba mathata afe ao a hlohleleditšego mokgatlo?
Bjang?
Baetapele ba ile ba hlohleletša batho bjang - ka setšo, bodumedi, mekgatlo, goba dikgato tša bontši?
Naga?
Ke naga efe yeo ba bego ba e nyaka, gomme ke mang yo mongwe yo a bego a e nyaka?
Dipoelo?
Bo ile bja tliša tokologo, pušo ya kgatelelo, kgohlano - goba tšohle tše tharo?
Speaker notes
Ye ke foreimiweke ya papetšo yeo barutwana ba swanetšego go e šomiša go bosetšhaba bja Maafrikanere, bja Maafrika, Zionism le bosetšhaba bja Maarabo ka go latelana. Ba hlohleletše go boloka gerata ya papetšo ka dipukung tša bona e nago le dikholomo tše hlano tše. Šupa gore potšišo ya 'Naga?' ke moo dinyakišišo tše pedi di fetogago tša manyami: ka Afrika Borwa le Israel/Palestina, mekgatlo ye mebedi ya bosetšhaba e nyakile naga e tee.
Bosetšhaba bja Maafrikanere: go fenywa, bohloki le tsošološo
Bosetšhaba bja Maafrikanere bo hlolegile go tšwa go go tlhabišwa dihlong Ntweng ya Afrika Borwa (1899-1902) le bohloki bjo Maafrikanere a mantši a bego a lebeletšane le bjona ka morago.
Go fenywa ke Brithania, lehu la basadi le bana ka dikampeng tša kgokelo, le go lahlegelwa ke direpapoliki tša Maburu, di tlogetše Maafrikanere a mantši a ikwa gore volk (setšhaba) sa bona se tlhaselwa. Mengwageng ye e latelago dikete tše masome di ile tša fetoga 'bašweu ba bahloki', ba katološwa nageng ba iša ditoropong.
Baetapele ba šomišitše polelo, bodumedi le histori go aga leswa boikgantšho. Seafrikanse se ile sa beakanywa le go phagamišwa; Kereke ya Dutch Reformed e gatelela Maafrikanere bjalo ka setšhaba se se kgethilwego; gomme kanegelo ya Leeto le Legolo (Great Trek) e ile ya fetoga nonwane ya motheo ya setšhaba se se lwelago tokologo.
- Afrikaner Broederbond (e hlomilwe ka 1918) e agile netwereke ya sephiri go tšwetša pele dikgahlego tša Maafrikanere ka dipolotiking, kgwebong le setšong.
- Mekgatlo ya setšo le sekgalo sa mengwaga ye lekgolo ya Leeto le Legolo ka 1938 di ile tša tsoša maikutlo a bontši.
- National Party e ile ya tšhelela boitsebi bjo mo phegelelong ya maatla a mmušo.
Speaker notes
Hlaloša kamoo maikutlo a go ba mohlaselwa a ile a fetošwa lenaneo la sepolotiki. Mokgwa wo bohlokwa: pelaelo (go fenywa, bohloki bja bašweu ba bahloki) go kopantšhwa le go hlohleletšwa ka setšo (polelo, kereke, nonwane ya histori, Broederbond) go lekana le mokgatlo wa bontši. Sekgalo sa mengwaga ye lekgolo sa Leeto le Legolo sa 1938 ke mohlala o mobotse wa setšo se se dirilwego. [SME] Swara kgopolo ya dikampe tša kgokelo ka šedi le ka nnete; ke ya histori ya nnete gomme e ile ya šomišwa ka morago ka sepolotiki. Šupa gore bjo ke bosetšhaba bja setšo bjo bo hlalošwago ka madi, polelo le bodumedi.
1948: Bosetšhaba bja Maafrikanere bo thopa mmušo
Ka 1948 National Party e ile ya thopa maatla gomme ya fetošetša bosetšhaba bja Maafrikanere pholisi ya semmušo ya apartheid.
E eteletšwe pele ke D.F. Malan, National Party e ile ya fenya dikgetho tša bašweu-feela tša 1948 ka tshepišo ya apartheid ('go aroganya'). Bosetšhaba bja Maafrikanere bjale bo be bo laola mmušo gomme bo o šomiša go šireletša mešomo, polelo le maatla a Maafrikanere - le go gapeletša pušo ya bašweu godimo ga bontši bja bathobaso.
- Mmušo o ile wa katološa thuto ya Seafrikanse, tirelo ya setšhaba le diintasteri tša mmušo go phagamiša Maafrikanere.
- Melao ya apartheid e ile ya arola batho ka merafe gomme ya boloketša bašweu maatla le ditokelo.
- Ye ke nyakišišo ya bosetšhaba bjo bo fihleletšego boipušo bakeng sa sehlopha se tee ka go se gana go ba bangwe.
Speaker notes
Gogela ntlha ya tshekatsheko ka bohlokwa: bosetšhaba bja Maafrikanere bo ile bja 'atlega' ka 1948, efeela katlego ya bjona e be e le kgatelelo ya batho ba bangwe. Se se bea kgohlano ye e lebanego le bosetšhaba bja Maafrika. Kgokaganya morago le foreimiweke: Ke mang yo a akareditšwego? (Maafrikanere, ke moka bašweu.) Ke mang yo a kgethollwago? (Bontši bja bathobaso.) Ela hloko gore apartheid ka karolo e be e le porojeke ya go hlola mešomo le go phagamiša Maafrikanere ba bahloki, seo se thušago go hlaloša gore ke ka lebaka la eng e be e ratwa ke setšhaba sa yona.
Bosetšhaba bja Maafrika: botee kgahlanong le go kgethollwa
Bosetšhaba bja Maafrika bo ile bja gola bjalo ka karabelo go go fenywa, go lahlegelwa ke naga le go kgethollwa go Kopano ya Afrika Borwa yeo e bopilwego ka 1910.
Kopano ya Afrika Borwa (1910) e ile ya kopanya bašweu efeela ya tswalela Maafrika ka ntle ga maatla a sepolotiki. Ka 1912 baetapele ba Maafrika ba rutegilego ba ile ba hloma South African Native National Congress - e reilwe leswa African National Congress (ANC) ka 1923 - go kopanya Maafrika go phatša merafe le dikarolo tša naga le go nyaka ditokelo ka setšhabeng se tee.
Molao wa Naga wa Bathobaso wa 1913 (1913 Natives Land Act), wo o boloketšego bašweu bontši bja naga ya lefase, o ile wa bontšha gore ke ka lebaka la eng botee bo be bo akgofile. Bosetšhaba bja mathomo bja Maafrika bo be bo le bja boleta: bo šomišitše dipetišene, dithapelo le molao go kgopela go akaretšwa.
- Bo be bo nyaka go fenya dikarogano tša merafe le go aga setšhaba se tee sa Maafrika, ka morago sa Afrika Borwa se se hlokago semorafe.
- Bo hlalošitše setšhaba ka bodudi le ditokelo tše di abelanwago - pono ye e lego ya bodudi kudu.
- Mekgwa ya bjona ya mathomo e be e le ya molaotheo; go tenega go tla morago go bo iša go dikgato tša bontši.
Speaker notes
Bapetša mokgwa wa motheo le bosetšhaba bja Maafrikanere: bosetšhaba bja Maafrika bo be bo nyaka go aga botee go phatša merafe ye mentši ya Maafrika (Bazulu, Maxhosa, Basotho le ba bangwe) gore bo ganetše mmušo o o ba kgethollago. Gatelela pono ye e lego ya bodudi le ye e akaretšago - ANC mafelelong e ile ya šutha go ya go go hloka semorafe. Ela hloko go ferekana mo yuniti e dulago e boela go gona: mekgatlo ye mebedi ya bosetšhaba ya Afrika Borwa, o mongwe o nyaka pušo ya kgatelelo, o mongwe o nyaka go akaretšwa, e thulana godimo ga naga e tee.
Moloko o moswa: ANC Youth League
Ka bo-1940 moloko o moswa o ile wa nyaka bosetšhaba bja Maafrika bjo bo tiilego, bjo bo theilwego godimo ga bontši.
Ba tenegile ke mengwaga ye mentši ya dipetišene tša boleta, baetapele ba bafsa ba ile ba hloma ANC Youth League ka 1944. Mopresidente wa yona wa mathomo, Anton Lembede, o ile a ngangišana gore Maafrika a swanetše go itokolla ka boikgantšho, boitshephelo le go ikgokaganya ka bontši go e na le go emela botho bja bašweu.
Africa is a black man's country... Africans are one. Out of the heterogeneous tribes there must emerge a homogeneous nation. Anton Lembede, 'Some Basic Principles of African Nationalism', 1945
- Lenaneo la Tiro la 1949 la Youth League le ile la amogela dikgato tša go emiša mešomo (strikes), diboikhetošo (boycotts) le go se kwe molao ka khutšo.
- Batho bja go swana le Nelson Mandela, Walter Sisulu le Oliver Tambo ba ile ba tšwelela ka gare ga yona.
- Bosetšhaba bjo bja Maafrika bjo bo tiilego bo tla otlela ntwa ya bontši kgahlanong le apartheid ka bo-1950.
Speaker notes
Šomiša tsopolo ya Lembede go bontšha pelo ya maikutlo ya bosetšhaba bja Maafrika - boitshephelo le botee go phatša merafe - mola o ela hloko gore setlwaedi se segolo sa ANC le sona se ile sa šutha go ya go go hloka semorafe (ka morago Freedom Charter). [SME] Africanism ya Lembede e be e le karolo e tee; ANC e be e na le ngangišano magareng ga Africanism ye e kgethollago le go hloka semorafe go go akaretšago, seo se ilego sa tšweletša karogano ya PAC (1959). Boloka bothata: bosetšhaba bja Maafrika e be e se selo se tee se se swanago. Kgokaganya pele: moloko wo o etapele Defiance Campaign yeo e rutilwego ka Mphato wa 9.
Mekgatlo ye mebedi ya bosetšhaba, naga e tee
Bosetšhaba bja Maafrikanere le bja Maafrika bo ile bja gola thoko ka thoko, bjo bongwe le bjo bongwe bo bopa yo mongwe.
Speaker notes
Ema mo bakeng sa tiro ya papetšo ye e beakantšwego. Kgopela barutwana go hlaola go swana (ka bobedi bo šomišitše histori, setšo le mokgatlo go hlohleletša; ka bobedi bo nyakile boipušo) le go fapana (o mongwe wa kgethollo o a buša, o mongwe o akaretša o kgethollwa). Gatelela tirišano: kgatelelo ya bosetšhaba bja Maafrikanere e ile ya tiiša bosetšhaba bja Maafrika, gomme kganetšo ya Maafrika e ile ya thatafatša bosetšhaba bja Maafrikanere. Go bopana mo go ka bobedi ke temošo ye bohlokwa ya maemo a godimo bakeng sa FET.
Zionism: naga ya gae ya setšhaba sa Bajuda
Zionism e be e le mokgatlo wa bosetšhaba o o bitšago naga ya gae ya Bajuda, kudu bjalo ka karabelo go mengwaga ye mentši ya tlaišo ka Yuropa.
Ba lebane le lehloyo la Bajuda le le šoro - dipogromo ka Mmušong wa Russia le Taba ya Dreyfus (Dreyfus Affair) ka Fora - Theodor Herzl o ile a ngangišana ka The Jewish State (1896) gore Bajuda ba tla bolokega feela ge ba na le mmušo wa bona. Kopano ya Mathomo ya Zionist e kopane Basel ka 1897, gomme go huduga ga Bajuda go ya Palestina go ile gwa gola.
Ka Tsebišo ya Balfour (Balfour Declaration, 1917) Brithania e ile ya tsebiša thekgo ya 'naga ya gae ya setšhaba bakeng sa setšhaba sa Bajuda' ka Palestina - naga yeo ka nako yeo e bego e le ya Maarabo kudu. Brithania e ile ya buša Palestina ka fase ga mandete ya League of Nations ka morago ga 1920, gomme dikgohlano magareng ga ditšhaba tša Bajuda le Maarabo tša gola.
- Zionism e kopantšhitše boitsebi bja setšo le bja bodumedi le nyako ya sebjalebjale ya mmušo.
- E be e otletšwe ke tlaišo ya nnete le ya go bolaya, kudukudu Polora (Holocaust) ya 1941-1945.
- Efeela naga yeo e bego e e nyaka e be e šetše e le legae la setšhaba sa Maarabo se se nago le maikutlo a bosetšhaba a sona.
Speaker notes
Hlagiša Zionism bjalo ka karabelo go tlaišo ya nnete le ya go bolaya, ye e fihlelelago sehlohlolong ka Polora (Holocaust) - barutwana ba swanetše go kwešiša gore ke ka lebaka la eng Bajuda a mantši a ile a phetha gore a nyaka mmušo wa ona. Ka nako e tee, ba lokolle nnete gore Palestina e be e šetše e na le badudi, kudu Maarabo, ka fao naga e tee e be e swere dinyako tše pedi. [SME] Ye ke histori ye e phara kudu; ema go ditaba tše di dumelelanwago (Herzl, Basel 1897, Balfour 1917, Mandete ya Brithania) gomme o se tšee lehlakore. Etšiša tshekatsheko ya methopo: Tsebišo ya Balfour le yona e tshepišitše go se senye ditokelo tša 'ditšhaba tša gona tše e sego tša Bajuda'.
1948: boipušo le masetlapelo
Tiragalo e tee ya 1948 e gopolwa ke ditšhaba tše pedi ka ditsela tše di fapanego kudu.
Ka morago ga Polora (Holocaust) le kgohlano ye e golago, Ditšhabakopano (United Nations) di ile tša bouta ka 1947 go arola Palestina go ba mmušo wa Bajuda le wa Maarabo. Ka la 14 Mei 1948 baetapele ba Bajuda ba ile ba tsebiša Mmušo wa Israel. Ntwa le dinaga tša Maarabo tša kgauswi e ile ya latela gatee-tee.
Ma-Israel a gopola 1948 bjalo ka Ntwa ya bona ya Boipušo - go fihlelela naga ya gae ye e bolokegilego. Ma-Palestina a e gopola bjalo ka Nakba ('masetlapelo'): Maarabo a Palestina a ka bago 700 000 a ile a tšhaba goba a rakwa gomme a se dumelelwe go boa. Naga e tee, ditšhaba tše pedi, dikgopolo tše pedi tše di sa kwanego.
- Go setšhaba se tee, 1948 se rile boipušo le go phologa.
- Go se sengwe, se rile go amogwa naga le go rakwa.
- Kgohlano ye e sa rarollwago e sa dutše e bopa Bohlabela bja Gare lehono.
Speaker notes
Ye ke slaete ye e phara kudu ka gare ga deke; e rute bjalo ka thuto ya pono le kgopolo ya histori. Hlagiša maina ka bobedi a 1948 thoko ka thoko ntle le go a bea maemo, gomme o šomiše polelo ya 'e gopolwa bjalo ka'. [SME] Dinomoro le mabaka a go tšhaba ga Ma-Palestina a phenkgišanwa ke ba-hisitori (go tšhaba vs go rakwa); hlagiša palo ya ~700,000 bjalo ka tekanyetšo gomme o ele hloko ngangišano. Maikemišetšo a thuto ke kwelobohloko le tshekatsheko ya methopo: tiragalo e tee ya letšatši le le tee e tšweletša dikanegelo tše pedi tša bosetšhaba. Laletša ngangišano ye e khutšitšego, ya tlhompho gomme o bee melao pele.
Bosetšhaba bja Maarabo: botee le boipušo
Bosetšhaba bja Maarabo bo be bo nyaka go lokolla batho bao ba bolelago Searaba go pušo ya bašele gomme, go ba bangwe, go ba kopanya go ba setšhaba se tee.
Ge Mmušo wa Ottoman o wela ka morago ga Ntwa ya Lefase ya Mathomo, dinaga tša Maarabo di ile tša aroganywa go ya mandeteng ya Brithania le ya Fora. Ba-bosetšhaba ba Maarabo ba be ba tenwa ke taolo ye ya bašele le mellwane ye e thadilwego ke Ba-yuropa, gomme ka mo go golago ba ganetša go dudišwa ga Ma-Zionist ka Palestina.
Mokgatlo o ile wa fihlelela sehlohlolo ka fase ga Gamal Abdel Nasser wa Egepeta. Ge Nasser a nea mmušo Selete sa Suez ka 1956 (nationalised the Suez Canal) gomme a lebana le tlhaselo ya Brithania, Fora le Israel, o ile a fetoga mogale lefaseng ka moka la Maarabo le sešupo bakeng sa mekgatlo ye e ganetšago bokoloni go phatša Afrika le Asia.
- Bo agilwe godimo ga polelo ya Searaba, setšo se se abelanwago le (go ba bantši) Isilamo.
- Pan-Arabism e be e lora go kopanya Maarabo ka moka, e kopantšha Egepeta le Syria ka bokopana ka 1958.
- Bo be bo ganetša bokoloni ka maatla gomme bja hlohleletša dintwa tša boipušo tša Afrika.
Speaker notes
Bontšha bosetšhaba bja Maarabo bjalo ka mokgatlo o mongwe o o ganetšago bokoloni, wo o kgokaganyago nyakišišo ya Bohlabela bja Gare morago le Afrika (sehlogo sa CAPS se akaretša ka bobedi). Nasser le Suez 1956 ke setlopo: maatla a mannyane a ganetša beng ba kgale ba bokoloni a ile a hlohleletša lefase le le lokologago, go akaretša Afrika ka fase ga Sahara. Ela hloko kgohlano ka gare ga bosetšhaba bja Maarabo magareng ga botee bja pan-Arabism le dinaga tše di aroganego, le gore kganetšo ya Zionism e be e le e nngwe ya mabaka a go kopanya. Kgokaganya maatla a go ganetša bokoloni le bosetšhaba bja Maafrika bjo bo rutilwego pele.
Mekgatlo ye mebedi ya bosetšhaba, naga e tee
Go swana le Afrika Borwa, Bohlabela bja Gare bo bone mekgatlo ye mebedi ya bosetšhaba e nyaka naga e tee.
Speaker notes
Diriša tiro ya papetšo ye e swanago le ya slaete ya Afrika Borwa. Ke moka o dire kgokaganyo ya go phatša dinyakišišo e le molaleng: ka bobedi Afrika Borwa le Palestina di bontšha mekgatlo ye mebedi ya bosetšhaba e thulana godimo ga naga e tee, e tšweletša kgohlano ye telele, ye bohloko. Kgopela barutwana go bapetša e sego feela Zionism vs bosetšhaba bja Maarabo, efeela le bosetšhaba bja Maafrikanere vs Zionism (ka bobedi ke bonnyane bjo bo nyakago tšhireletšo le taolo) le bosetšhaba bja Maafrika vs bosetšhaba bja Maarabo (ka bobedi ke mekgatlo ya bontši ye e ganetšago bokoloni). Papetšo ye ya matlhakore a mane ke yona tlhamo ya maemo a godimo yeo CAPS e e putsago.
Bosetšhaba: maatla a a kopanyago le a aroganyago
Go phatša dinyakišišo ka moka tše nne, bosetšhaba bo file batho boitsebi le tokologo - gomme bja thala mellwane ye e išitšego kgohlanong.
- 1897 Kopano ya Mathomo ya Zionist, Basel
- 1912 SANNC (ka morago ANC) e hlonwa ka Afrika Borwa
- 1917 Tsebišo ya Balfour ka 'naga ya gae' ya Bajuda
- 1918 Afrikaner Broederbond e a hlongwa
- 1944 ANC Youth League e tiiša bosetšhaba bja Maafrika
- 1948 National Party e thopa maatla; Mmušo wa Israel o tsebišwa / Nakba
- 1956 Nasser le Mathata a Suez: sehlohlolo sa bosetšhaba bja Maarabo
Speaker notes
Kopanya ka molaleng wo o abelanwago gore barutwana ba bone mekgatlo ye mene e phethagala nakong e tee, e bopana (go ganetša bokoloni go phatlaladitše dikgopolo go phatša mellwane). Ntšha khang ya mafelelo: bosetšhaba ke maatla a a nago le magare a mabedi - a ile a tliša tokologo go bokoloni le apartheid, efeela mo mekgatlo ye mebedi ya bosetšhaba e nyakago naga e tee a tšweletša go amogwa ga naga le kgohlano ye e sa felego. Ela hloko 1948 bjalo ka ngwaga wo bohlokwa wo o tšweletšago dinyakišišong tše pedi tša go fapana ka nako e tee.
Tekolo: go bapetša mekgatlo ya bosetšhaba
Šomiša foreimiweke ya dipotšišo tše hlano le dipapetšo go araba dipotšišo tše di lego ka fase.
Thutong ye re hlalošitše bosetšhaba, ra hlaola bosetšhaba bja bodudi go bja setšo, gomme ra bapetša mekgatlo ye mene: bosetšhaba bja Maafrikanere le bja Maafrika ka Afrika Borwa, le Zionism le bosetšhaba bja Maarabo ka Bohlabela bja Gare. Mafelong ka bobedi mekgatlo ye mebedi ya bosetšhaba e nyakile naga e tee, ka ditlamorago tše kgolo.
Q. Hlaloša phapano magareng ga bosetšhaba bja bodudi le bja setšo, o šomiša mohlala o TEE wa Afrika Borwa le o TEE wa Bohlabela bja Gare. (6 marks)
Q. Bapetša methopo ya bosetšhaba bja Maafrikanere le bja Maafrika. Šupa bonyane go swana go go pedi le go fapana go go pedi. (8 marks)
Q. 'Ditiragalo tša 1948 di rile tokologo go setšhaba se tee le tahlego go se sengwe.' O šomiša mohlala wa Afrika Borwa GOBA wa Israel-Palestina, ahlaahla kamoo motsotso o tee wa histori o ka gopolwago ka ditsela tše di fapanego. (6 marks)
Speaker notes
Šomiša dipotšišo tše tharo bjalo ka mošomo wa go ngwala goba ngangišano ya klase ye e beakantšwego; dikabo tša maswao di etšiša mekgwa ya CAPS ya go ngwala go go katološitšwego le go theilwego godimo ga methopo. Potšišo 3 e leka bokgoni bja go kwešiša kgopolo le pono tše di phenkgišanwago, tšeo di lego bohlokwa sehlogong se. Gopotša barutwana go ngangišana go tšwa bohlatseng le go emela lehlakore le lengwe le le lengwe ka toka. [SME] Pele o leka dithoto tša Israel/Palestina, kgonthiša gore tlhahlo ya kgoro ka go ruta sehlogo se se phenkgišanwago e latetšwe le gore methopo ye e fapanego e a fiwa.
- Grade
- Grade 11
- Subject
- History
- CAPS topic
- Nationalisms: South Africa, the Middle East and Africa
- Resource type
- Presentation