Phetohelo ya Mafora
Kamoo, dilemong tsa 1789 ho isa ho 1815, Fora e ileng ya lahla puso ya borena e nang le dilemo tse sekete, mme ya jala mehopolo ya tokoloho, tekano le boahi lefatsheng ka bophara.
Speaker notes
Qala ka ho botsa hore na baithuti ba nahana ka eng ha ho buuwa ka 'phetohelo'. Hlomamisa hore Phetohelo ya Mafora ke ketsahalo ya motheo ya lefatshe la kajeno: e ile ya phephetsa mohopolo wa hore marena a busa ka tokelo ya bomodimo, mme ya hlahisa mohopolo wa hore matla a ba beng ba naha e leng baahi. Hlahisa moralo wa thuto: disosa, 1789, Ditokelo tsa Motho, Rephabliki le Tshabo (Terror), Napoleon, le tshusumetso ya Phetohelo lefatsheng ka bophara.
Fora tlasa Ancien Regime (Puso ya Kgale)
Pele ho 1789, Fora e ne e le puso ya borena e felletseng e neng e busiwa ke Morena Louis XVI, ya neng a re o busa ka thato ya Modimo.
Ancien Regime ('taolo ya kgale') e ne e le setjhaba se thata seo ho sona ditokelo tsa motho di neng di itshetlehile hodima sehlopha seo a hlahetseng ho sona. Morena o ne a tshwere matla a batlang a felletse, ho ne ho se na paramente e kgethilweng, mme batho ba tlwaelehileng ba ne ba se na tumello e ngata mabapi le kamoo ba busiwang ka teng.
- Fora e ne e le mmuso o nang le batho ba bangata ho feta yohle Yuropa, empa e ne e sa lekana ho hang.
- Morena o ne a ka kwalla batho tjhankaneng ntle le nyewe (ka lettre de cachet).
- Leruo, ditokelo tse kgethehileng le ho lokollwa lekgetho di ne di futsitswe, e seng ho di sebeletsa.
Speaker notes
Hlalosa 'puso ya borena e felletseng' le 'tokelo ya bomodimo' ka ho hlaka - moithuti wa FET o lokela ho kgona ho bapisa sena le tsamaiso ya molaotheo kapa ya demokrasi. Hatisa hore bothata e ne e se feela morena ya mobe empa e le sebopeho sohle sa ditokelo tse kgethehileng tse futsitsweng. Sena se lokisetsa tlhahlobo ya disosa dislaeteng tse latelang.
Setjhaba se arotsweng ka mekgahlelo e meraro (estates)
Setjhaba sa Fora se ne se arotswe ka molao ka 'mekgahlelo' e meraro (estates) e nang le ditokelo le meroalo e sa lekaneng ho hang.
Mokgahlelo wa Pele (First Estate)
Baruti (Kereke). Hoo e ka bang 1% ya batho, empa ba ne ba ena le naha e kgolo mme ba sa lefe lekgetho hoo e batlang e le ho hang.
Mokgahlelo wa Bobedi (Second Estate)
Bahlomphehi (nobility). Hoo e ka bang 1-2% ya batho, ba nang le ditokelo tse kgethehileng, mesebetsi e phahameng le ho lokollwa lekgetho.
Mokgahlelo wa Boraro (Third Estate)
Ba bang bohle - hoo e ka bang 97%: balemi, basebetsi le sehlopha se bohareng (bourgeoisie). Bona ba ne ba lefa boholo ba makgetho.
Speaker notes
Hatisa ntlha ya tlhahlobo: e ne e se feela hore boholo ba batho bo ne bo futsanehile, empa hore ho se lekane ho ne ho ngotswe molaong. Bourgeoisie (sehlopha se bohareng se rutehileng, hangata se ruileng) ba ne ba hloile ho lefa makgetho le ho thibelwa matleng ka lebaka la tswalo - ba fetoha bakganni ba bohlokwa ba Phetohelo. Kopa baithuti ho bapisa ho se lekane hona ha molao le tlhophiso ya mehla ya kgethollo (apartheid) eo ba ithutileng yona dikereiting tse fetileng, empa ba hlokomele ho se lekanye diphapano ka botlalo.
Disosa tsa Phetohelo
Mathata a ditjhelete, tsamaiso ya lekgetho e sa lokang le mehopolo e metjha e sebete di ile tsa kopana ho robeha taolo ya kgale.
Mafelong a lilemo tsa bo-1780 mmuso wa Fora o ne o hloka tjhelete ho hang (bankrupt). Dintwa tse turang - ho kenyeletsa tshehetso ya Phetohelo ya Amerika - di ile tsa qeta letlotlo la mmuso, ha mekgahlelo e mmedi e nang le ditokelo tse kgethehileng e ile ya hana ho lefa lekgetho. Kotulo e mpe e ile ya phahamisa theko ya bohobe, e leng dijo tsa mantlha tsa mafutsana.
- Moruo: mokoloto wa mmuso, moroalo wa lekgetho o sa lokang o wetseng hodima Mokgahlelo wa Boraro, le theko ya bohobe e phahamang.
- Setjhaba: ho hloya ditokelo tse kgethehileng tsa bahlomphehi le ditakatso tsa bourgeoisie.
- Kelello: Banahani ba Leseli la Kelello (Enlightenment) ba jwalo ka Rousseau, Voltaire le Montesquieu ba ne ba buella monahano, ditokelo tsa tlhaho le puso e thehilweng hodima tumellano.
Speaker notes
Tataisa baithuti ho arola disosa tsa nako e telele (ho se lekane ha sebopeho, mehopolo ya Enlightenment) le disusumetsi tsa nako e kgutshwane (ho hloka tjhelete, ho hloleha ha kotulo ka 1788, theko ya bohobe). Phapano ena ya sosa-le-sephetho ke tsebo ya mantlha ya histori ya FET. Ela hloko hore mehopolo e le nngwe ha e a ka ya baka Phetohelo - e file batho puo ya ho batla phetoho ha mathata a hlaha.
Ho tloha Estates-General ho ya Kopanong ya Setjhaba (National Assembly)
Ka Motsheanong 1789 morena a bitsa Estates-General; ka mora dibeke tse seng kae Mokgahlelo wa Boraro o ne o ipoletse hore ke lentswe la setjhaba.
A hloka tjhelete ka matla, Louis XVI a bitsa Estates-General - kopano e neng e sa kopana ho tloha ka 1614. Ha Mokgahlelo wa Boraro o hlolwa divoutong ke mekgahlelo e mmedi e nang le ditokelo tse kgethehileng, baemedi ba oona ba ikarola mme ba ipiletsa Kopano ya Setjhaba (National Assembly), ba re ba emela batho ba Fora.
- Ba kwaletswe kantle ho holo ya bona ya dikopano, baemedi ba bokana lebaleng la thenisi le haufi.
- Ka Kano ya Lebala la Thenisi (Tennis Court Oath) (20 June 1789) ba ne ba ikana hore ba ke ke ba qhalana ho fihlela Fora e ena le molaotheo.
- Ena e ne e le phephetso e tobileng ho matla a felletseng a morena.
Speaker notes
Hlalosa hore na hobaneng mokgwa wa ho vouta o ne o le bohlokwa: ka hlooho (motho ka mong) kapa ka mokgahlelo. Ho vouta 'ka mokgahlelo' ho ne ho dumella mekgahlelo e mmedi e menyane e nang le ditokelo tse kgethehileng ho hlola Mokgahlelo wa Boraro o moholo kamehla. Kano ya Lebala la Thenisi ke nako eo boitaolo bo qalang ho tloha ho morena ho ya setjhabeng - ntlha ya bohlokwa ya phetoho ya mohopolo. Hatisa boikarabelo: ena e ne e le ketso ya dipolotiki e reriloeng, e hlophisitsweng, e seng moferefere o hlahileng ka tshohanyetso.
Ho hlaselwa ha Bastille
Ha matshwele a Paris a hapa qhobosheane ya Bastille, Phetohelo ya fetoha bofetoheli ba batho ba bangata.
Ba tshaba hore morena o tla sebedisa masole ho pshatla Kopano e ntjha, mme ba halefisitswe ke tlala le ditheko tse phahameng, matshwele a Paris a hlasela Bastille - tjhankana ya borena le qhobosheane e neng e emela matla a puso ya borena a ho kwalla batho ka boithatelo. Ho wa ha yona ho ile ha bontsha hore batho ba tlwaelehileng ba ka phephetsa mmuso.
- Bastille e ne e ena le dibetsa le mosidi wa dithunya tseo matshwele a neng a di batla bakeng sa ho itshireletsa.
- Ho hapuwa ha yona ha fetoha letshwao le leholo la Phetohelo.
- 14 July - Letsatsi la Bastille - e ntse e le letsatsi la naha la Fora le kajeno.
Speaker notes
Hlakisa letshwao: ho ne ho tshwerwe batshwaruwa ba seng bakae feela moo, kahoo Bastille e ne e le bohlokwa e le letshwao la matla a borena a sa laolweng ho feta e le tjhankana. Slaete ena ke sebaka se setle sa ho buisana ka kamoo matshwao le maikutlo di susumetsang diketsahalo tsa histori. Ela hloko phetoho ho tloha qabang ya dipolotiki ya bahlomphehi ho ya phetohelong ya batho e akaretsang batho ba Paris.
Phatlalatso ya Ditokelo tsa Motho le tsa Moahi (Declaration of the Rights of Man and of the Citizen)
Kopano ya Setjhaba e ile ya hlahisa metheo ya setjhaba se setjha: tokoloho, tekano le boitaolo ba batho.
Batho ba tswalwa ba lokolohile mme ba lekana ka ditokelo, ebile ba dula ba le jwalo. Phatlalatso ya Ditokelo tsa Motho le tsa Moahi, Temana 1, 1789
Phatlalatso ena e ile ya bolela hore boitaolo ke ba setjhaba, e seng ba morena, le hore mmuso o teng ho sireletsa ditokelo tsa tlhaho. E ile ya tshepisa tokoloho ya puo, tekano pela molao le tshireletso kgahlano le ho tshwarwa ntle le lebaka - mehopolo e sa ntseng e bopa melaotheo le kajeno.
- E ile ya felisa ditokelo tse kgethehileng tsa molao tsa bahlomphehi le baruti.
- E ile ya phatlalatsa hore baahi bohle ba a lekana pela molao.
- Meedi ya yona: ha e a ka ya fa bohle tokelo ya ho vouta, mme ditokelo tsa basadi di ile tsa siuwa ka bongata - jwalo ka ha Olympe de Gouges a ile a ipelaetsa ka 1791.
Speaker notes
Leka-lekanya keteko le tlhahlobo e tebileng, e leng seo FET e se hlokang. Phatlalatso ena ke ya sebele ya phetohelo, mme puo ya yona e utlwahala ditokomaneng tsa morao - ho kenyeletsa boleng ba Molaotheo wa demokrasi wa Afrika Borwa le Phatlalatso ya Lefatshe ya Ditokelo tsa Botho. Empa eba le nnete mabapi le meedi ya yona: baahi ba 'sebetsang' kgahlano le ba 'sa sebetseng', ho siuwa ha basadi, le hore Fora e ne e ntse e tshwere batho ba dikgobeng dikoloneng tsa yona. 'Declaration of the Rights of Woman' (Phatlalatso ya Ditokelo tsa Mosadi) ya Olympe de Gouges (1791) ke ntlha e ntle ya puisano. [SME] Netefatsa mantswe a nepahetseng a Temana 1 phetolelong e sebediswang ke sekolo.
Pheletso ya puso ya borena
Ha Phetohelo e ntse e feta e ba matla, Fora e ile ya felisa puso ya borena mme ya bolaya morena wa yona.
Morena o ile a hanyetsa diphetoho mme a leka ho baleha naheng ka 1791. Ntwa le dipuso tse ding tsa borena tsa Yuropa, tse neng di tshaba hore Phetohelo e tla ata, e ile ya tebisa mathata. Ka September 1792 Fora ya phatlalatswa e le Rephabliki, mme ka January 1793 Louis XVI a bolawa ka guillotine, a latelwa hamorao ke Mofumahadi Marie Antoinette.
- Boiteko ba lelapa la borena ba ho baleha bo ile ba senya tshepo ho morena.
- Tlhaselo ya dinaha tse ding le mathata a moruo di ile tsa sutumeletsa dipolotiki maemong a fetelletseng.
- Dihlopha tse matla tse jwalo ka Jacobins di ile tsa fumana matla Rephabliking e ntjha.
Speaker notes
Latela tsamaiso ya ho fetoha matla: kamoo ntwa, tshabo le mathata a moruo di ileng tsa sutumeletsa mokgatlo o itekanetseng wa ntlafatso ho ya mehatong e fetelletseng. Ho bolawa ha morena e ne e le karohano e kgolo - ho ile ha phatlalatsa hore ha ho mmusi ya ka hodima molao kapa setjhaba. Sebetsana le dipolao ka dinnete le ka boiketlo; ntlha ke phetoho mohopolong wa boitaolo, e seng dintlha tse tsosang maikutlo.
Tshabo (The Terror)
Ho sireletsa Rephabliki, mmuso wa phetohelo o ile wa sebedisa ho tshwarwa le ho bolawa ha batho ba bangata - mme wa fetohela batho ba oona.
Ha o tobane le tlhaselo ya dinaha tse ding le bofetoheli ba ka hare, Komiti ya Tshireletso ya Setjhaba (Committee of Public Safety) e etelletsweng pele ke Maximilien Robespierre e ile ya nka matla a tshohanyetso. Ka lebitso la ho sireletsa Phetohelo, dikete tsa dira tse belaelwang di ile tsa tshwarwa mme tsa bolawa - ba bangata ka guillotine - hangata ka mora dinyewe tse sa lokang.
- Ho hakanngwa hore batho ba ka bang 17,000 ba ile ba bolawa ka molao, mme dikete tse mashome tse ding di ile tsa shwa ditjhankaneng kapa diphetohelong tsa dibaka.
- Tshabo e ile ya sebediswa ka boomo e le sesebediswa sa puso.
- Ka July 1794 Robespierre ka boyena o ile a hlanotswa mme a bolawa, ho felisa Tshabo.
Speaker notes
Ena ke slaete e utlwelang bohloko ka ho fetisisa - e sebetsane le yona ka boikarabelo mme ntle le ho tlotlisa dikgoka. Potso ya tlhahlobo bakeng sa baithuti ba FET: na mokgatlo o thehilweng hodima ditokelo le tokoloho o ka lokafatsa tshabo le dipolao ho itshireletsa? Hlahisa Tshabo e le temoso mabapi le kamoo tshabo le matla a tshohanyetso di ka senyang ditokoloho tseo phetohelo e reng e a di sireletsa. Boloka dipalo e le dinnete mme o qobe tlhaloso e sabisang. [SME] Netefatsa dipalo tsa dipolao kgahlano le buka e sebediswang; dikakanyo tsa borahistori di a fapana.
Phetohelo ka bokgutshwane, 1789-1815
- 1789 Estates-General; Kano ya Lebala la Thenisi; ho hlaselwa ha Bastille; Phatlalatso ya Ditokelo tsa Motho
- 1791 Molaotheo wa pele o ngotsweng; ho baleha ha morena ho hlolehileng
- 1792 Fora e phatlalatswa e le Rephabliki
- 1793 Ho bolawa ha Louis XVI; Tshabo e a qala
- 1794 Ho wa le ho bolawa ha Robespierre; Tshabo e a fela
- 1799 Napoleon o hapa matla ka phetohelo ya mmuso (coup)
- 1804 Napoleon o rwesetswa moqhaka wa Mmusomoholo (Emperor); Napoleonic Code
- 1815 Napoleon o hlolwa Waterloo
Speaker notes
Sebedisa slaete ena ho kopanya tatellano pele o hlahloba Napoleon le lefa. Kopa baithuti ho hlwaya dintlha tsa phetoho le ho hlokomela paterone: qalo e nang le tshepo (1789), ho fetoha matla le tshabo (1793-94), ebe mmusi a le mong ya matla (Napoleon). Sebopeho sena sa ho nyoloha-le-ho-wa se atile diphetohelong tse ngata mme se lokela ho bolelwa ka ho hlaka.
Napoleon: mojalefa le moeki wa Phetohelo
Molaodi wa sesole ya bohlale o ile a hapa matla, a felisa moferefere, mme a jala mehopolo ya phetohelo - ha a ntse a iketsa mmusomoholo (emperor).
Ka 1799 Napoleon Bonaparte o ile a nka matla ka phetohelo ya mmuso (coup), a felisa dilemo tsa ho se tsitse. Ka 1804 o ile a ipha moqhaka wa Mmusomoholo. O ile a boloka ditho tse ding tsa Phetohelo - haholoholo tekano ya molao ka Napoleonic Code - empa hape a busa e le mohatelli, a thibela dikoranta mme a haha mmuso o moholo (empire) ka ntwa.
- Napoleonic Code e ile ya jala tekano pela molao le ditokelo tsa thepa ho pholletsa le Yuropa.
- Ditlholo tsa hae di ile tsa isa mehopolo ya phetohelo - le kganyetso ya yona - hole ho feta Fora.
- Ka mora ho hlolwa Waterloo ka 1815, puso ya borena e ile ya kgutlela Fora, empa taolo ya kgale e ne e ke ke ya tsosoloswa ka botlalo.
Speaker notes
Napoleon o hlahiswa ka boomo e le ya sa hlakang - ena ke potso e matla ya tlhahlobo. Botsa: na o ile a phethela Phetohelo kapa a e eka? O ile a tiisa tekano ya molao le boiphihlelo, empa a hatakela tokoloho ya dipolotiki mme a ipha moqhaka wa mmusomoholo. Kgothaletsa baithuti ho tshwara dinnete tsena tse pedi ka nako e le nngwe ho e-na le ho mo beha feela e le 'ya molemo' kapa 'ya mobe'.
Tshusumetso ya Phetohelo lefatsheng ka bophara
Mehopolo ya Phetohelo e ile ya ata hole ho feta Fora mme e ntse e tswela pele ho bopa lefatshe la kajeno.
Ditokelo tsa botho
Mohopolo wa hore batho bohle ba na le ditokelo ka lebaka feela la ho ba batho o ile wa susumetsa ditokomane tsa morao, ho kenyeletsa Phatlalatso ya Lefatshe ya Ditokelo tsa Botho ya 1948.
Haiti
Batho ba dikgobeng koloneng ya Fora ya Saint-Domingue ba ile ba nka puo ya tokoloho mme, ka 1804, ba hlola Phetohelo ya Haiti - phetohelo ya pele e atlehileng e etswang ke batho ba neng ba le makgobeng.
Dintwa kgahlano le bokoloniale
Ditlhoko tsa tokoloho, tekano le ho ipusa di ile tsa kgothaletsa mekgatlo ya boipuso le tokoloho lefatsheng ka bophara, ho kenyeletsa Afrika.
Speaker notes
Slaete ena e hokahanya histori ya Yuropa le histori ya lefatshe le Afrika, jwalo ka ha CAPS e rerile. Phetohelo ya Haiti ke ya bohlokwa: e ile ya pepesa ho ikganyetsa ha mehopolo ya Fora, ho bontsha hore batho bao Fora e ba siileng ba ile ba isa ditshepiso tsa Phetohelo pele ho feta Fora ka boyona. Hula mola o hlokolosi, o sa fetoheng nako, ho ya dintweng tsa morao tsa tokoloho, ho kenyeletsa tsa Afrika Borwa, moo puo ya ditokelo le tekano e utlwahalang 1789. [SME] Netefatsa botebo ba thuto ya Phetohelo ya Haiti bo lebeletsweng Kereiting ya 10 tokomaneng ya CAPS ya hajwale.
Tokoloho, Tekano, Boena
Phetohelo e ile ya fa lefatshe la kajeno mantswe a matjha a dipolotiki.
Liberte, Egalite, Fraternite - Tokoloho, Tekano, Boena. Lentswe la Phetohelo ya Mafora, le ntseng e le lentswe la naha la Fora.
Mantswe ana a mararo a ile a tshwara tshepiso ya Phetohelo: tokoloho matleng a sa laolweng, tekano pela molao, le kopano dipakeng tsa baahi. Sekgeo pakeng tsa tshepiso ena le bonnete - mehleng eo le kajeno - ke karolo ya se etsang hore Phetohelo e lokele ho ithutwa.
Speaker notes
Sebedisa slaete ena ho tloha paleng ho ya boinahanong. Kopa baithuti ho lekola: na Phetohelo ya Mafora e phethile lentswe la yona ka tekanyo efe? Sena se kopanya diphihlelo (ditokelo, tekano pela molao) le ho hloleha (Tshabo, ho siuwa ha ba bang, bohatelli ba Napoleon) mme se ba lokisetsa dipotso tsa tlhahlobo.
Seo re se ithutileng - le dipotso tseo re lokelang ho di araba
Phetohelo ya Mafora e ile ya senya taolo ya kgale mme ya qadisa mehopolo ya boahi le ditokelo e sa ntseng e bopa lefatshe la rona.
Ka nako e fetang lilemo tse leshome feela, Fora e ile ya tloha pusong ya borena e felletseng ho ya rephabliking ho ya mmusong o moholo (empire). E ile ya hloleha ho phethahatsa ditshepiso tse ngata tsa yona, empa ya fetola ka ho sa feleng kamoo batho ba nahanang ka teng ka matla, ditokelo le boahi - e susumetsa diphetohelo le melaotheo hole ho feta Yuropa.
Q. Hlalosa kamoo disosa tsa nako e telele le disusumetsi tsa nako e kgutshwane di ileng tsa kopana ho tlisa Phetohelo ya Mafora ka 1789. (8 marks)
Q. O sebedisa Phatlalatso ya Ditokelo tsa Motho le Tshabo, buisana ka tsitsipano pakeng tsa mehopolo e ntle ya Phetohelo le diketso tsa yona. (10 marks)
Q. Mehopolo ya Phetohelo e susumeditse lefatshe le pharaletseng ka tekanyo efe? Bua ka Haiti le mohlala o mong. (8 marks)
Speaker notes
Qetella ka ho kgutlela potsong ya ho qala: phetohelo ke eng, mme na ena e atlehile? Dipotso tse tharo di bontsha mekgwa ya tlhahlobo ya CAPS FET - tlhahlobo ya sosa-le-sephetho, tekolo e thehilweng hodima mehlodi, le kganyetsano e pharaletseng ya 'ka tekanyo efe'. Kgothaletsa baithuti ho nka boemo mme ba bo tshehetse ka bopaki ho e-na le ho pheta diketsahalo feela. Thuto ena e hokahana le dihloho tsa morao tsa bochaba (nationalism), ditokelo tsa botho le dintwa tsa lekgolo la bo-20 la dilemo tsa tokoloho.
- Grade
- Grade 10
- Subject
- History
- CAPS topic
- The French Revolution
- Resource type
- Presentation