Phetogo ya Fora
Kamoo, magareng ga 1789 le 1815, Fora e ilego ya phethola bogoši bja mengwaga ye sekete gomme ya phatlalatša dikgopolo tša tokologo, tekatekano le boagi lefaseng ka bophara.
Speaker notes
Thoma ka go botšiša baithuti gore ba tswalanya eng le lentšu 'phetogo'. Hlomamiša gore Phetogo ya Fora ke tiragalo ya motheo ya lefase la sebjale: e ile ya phegišana le kgopolo ya gore dikgoši di busa ka tokelo ya Modimo gomme ya tšweletša kgopolo ya gore matla ke a baagi. Šupa tselana ya thuto: dilo tše di hlotšego, 1789, Ditokelo tša Motho, Repabliki le Poifo (Terror), Napoleon, le khuetšo ya lefase ka bophara ya Phetogo.
Fora ka fase ga Ancien Regime
Pele ga 1789, Fora e be e le bogoši bjo bo feletšego bjo bo bušwago ke Kgoši Louis XVI, yo a bego a re o buša ka thato ya Modimo.
Ancien Regime ('tlhako ya kgale') e be e le setšhaba se se thata seo mo go sona ditokelo tša motho di bego di ithekgile ka sehlopha seo a belegwego go sona. Kgoši o be a swere matla a nyakilego go felela, go be go se na palamente ye e kgethilwego, gomme batho ba tlwaelegilego ba be ba na le seabe se senyenyane go kamoo ba bušwago ka gona.
- Fora e be e le mmušo wa go ba le batho ba bantši kudu Yuropa eupša e be e sa lekalekane ka mo go tseneletšego.
- Kgoši e be e kgona go tsenya batho kgolegong ntle le tsheko (ka lettre de cachet).
- Mahumo, ditokelo tše di kgethegilego le go lokollwa metšhelong di be di jewa bohwa, e sego go di šomela.
Speaker notes
Hlaloša 'bogoši bjo bo feletšego' le 'tokelo ya Modimo' ka mo go kwagalago - moithuti wa FET a kgone go bapetša se le tshepedišo ya molaotheo goba ya temokrasi. Gatelela gore bothata e be e se fela kgoši ye mpe eupša e le sebopego ka moka sa ditokelo tše di jewago bohwa. Se se hloma tshekatsheko ya dilo tše di hlotšego go dislaete tše di latelago.
Setšhaba se se aroganego ka dihlopha tše tharo
Setšhaba sa Fora se be se aroganwa ka molao ka 'dihlopha' (estates) tše tharo tšeo di nago le ditokelo le merwalo ye e sa lekalekanego kudu.
Sehlopha sa Pele
Baruti (Kereke). Mo e ka bago 1% ya batho, eupša ba be ba na le naga ye kgolo gomme ba sa lefe metšhelo mo e nyakilego go felela.
Sehlopha sa Bobedi
Bahlomphegi (dikgošana). Mo e ka bago 1-2% ya batho, ba swere ditokelo tše di kgethegilego, mešomo ye megolo le go lokollwa metšhelong.
Sehlopha sa Boraro
Mongwe le mongwe yo mongwe - mo e ka bago 97%: balemi, bašomi le sehlopha sa magareng (bourgeoisie). Ba be ba lefa bontši bja metšhelo.
Speaker notes
Gatelela ntlha ya tshekatsheko: e be e se fela gore bontši bja batho bo be bo hlokile, eupša gore go se lekalekane go be go ngwadilwe ka molaong. Bourgeoisie (sehlopha sa magareng se se rutegilego, gantši se humilego) ba be ba ngala go lefa metšhelo le go thibelwa matleng ka lebaka la matswalo - ba fetoga bakgoromeletši ba bagolo ba Phetogo. Kgopela baithuti go bapetša go se lekalekane mo ga semolao le kelo ya mehleng ya kgethologanyo yeo ba ithutilego yona dikreiting tša pele, mola ba hlokomela go se fokotše diphapano.
Dilo tše di hlotšego Phetogo
Mathata a ditšhelete, tshepedišo ya metšhelo ye e sa lokago le dikgopolo tše difsa tša sebete di kopane go roba tlhako ya kgale.
Mafelelong a bo-1780 mmušo wa Fora o be o hlokile ditšhelete (bankrupt). Dintwa tše di bitšago tšhelete ye ntši - go akaretša thekgo ya Phetogo ya Amerika - di ile tša fediša polokelo ya tšhelete, mola dihlopha tše pedi tše di kgethegilego di gana go lefa metšhelo. Puno ye mpe e ile ya oketša theko ya borotho, dijo tša motheo tša badiidi.
- Tša ekonomi: sekoloto sa mmušo, morwalo wa metšhelo o sa lokago o wela godimo ga Sehlopha sa Boraro, le ditheko tša borotho tše di nyologago.
- Tša leago: go ngala ditokelo tša bahlomphegi le dikganyogo tša bourgeoisie.
- Tša tlhaologanyo: banagani ba Seedi (Enlightenment) bjalo ka Rousseau, Voltaire le Montesquieu ba ile ba ganela tlhaologanyo, ditokelo tša tlhago le mmušo wa go dumelelwa ke batho.
Speaker notes
Hlahla baithuti go hlaola dilo tše di hlotšego tša nako ye telele (go se lekalekane ga sebopego, dikgopolo tša Seedi) go tšwa go dilo tše di tsošitšego tša nako ye kopana (go hloka ditšhelete, go palelwa ga puno ka 1788, theko ya borotho). Phapano ye ya sehlodi-le-mafelelo ke bokgoni bja motheo bja histori ya FET. Ela hloko gore dikgopolo tše noši ga se tša baka Phetogo - di ile tša fa batho polelo ya go nyaka phetogo ge mathata a etla.
Go tloga Estates-General go ya Kopanong ya Setšhaba
Ka May 1789 kgoši e ile ya bitša Estates-General; ka morago ga dibeke tše mmalwa Sehlopha sa Boraro se be se ipitša lentšu la setšhaba.
A nyaka tšhelete kudu, Louis XVI o ile a bitša Estates-General - kopano yeo e bego e sa kopana go tloga ka 1614. Ge Sehlopha sa Boraro se šetšwe ka divouti ke dihlopha tše pedi tše di kgethegilego, baemedi ba sona ba ile ba ikarola gomme ba ipitša Kopano ya Setšhaba, ba re ba emela batho ba Fora.
- Ba notletšwe ka ntle ga holo ya bona ya dikopano, baemedi ba ile ba kgobokana lepatlelong la thenese la kgauswi.
- Ka Keno ya Lepatlelo la Thenese (20 June 1789) ba ile ba ena gore ba ka se phatlalale go fihlela Fora e na le molaotheo.
- Se e be e le tlhohlo ya go lebana le matla a kgoši a a feletšego.
Speaker notes
Hlaloša gore ke ka lebaka la eng mokgwa wa go bouta o be o le bohlokwa: ka hlogo goba ka sehlopha. Go bouta 'ka sehlopha' go be go dumelela dihlopha tše pedi tše nnyane tše di kgethegilego go fenya ka mehla Sehlopha se segolo sa Boraro ka divouti. Keno ya Lepatlelo la Thenese ke motsotso woo bolaodi bo thomago go šuthela go tloga go kgoši go ya go setšhaba - ntlha ya bohlokwa ya phetogo ya dikgopolo. Gatelela boitirelo: se e be e le tiro ya dipolotiki ya boomo, ye e rulagantšwego, e sego phešekgo ye e sa rulaganywago.
Go thopša ga Bastille
Ge mašaba a Paris a thopa qhobošane ya Bastille, Phetogo ya fetoga go tsogela maratong ga batho ba bantši.
Ba boifa gore kgoši e tla šomiša mašole go pshatla Kopano ye mpsha, ba galefišitšwe ke tlala le ditheko tše di godimo, lešaba la Paris le ile la hlasela Bastille - kgolego ya bogoši le qhobošane yeo e bego e swantšhetša matla a bogoši a go golega motho ka thato. Go wa ga yona go ile gwa bontšha gore batho ba tlwaelegilego ba ka phegišana le mmušo.
- Bastille e be e na le dibetša le mošidi wa dithunya tšeo lešaba le bego le di nyaka bakeng sa tšhireletšo.
- Go thopša ga yona go ile gwa fetoga leswao le legolo la Phetogo.
- 14 July - Letšatši la Bastille - e sa dutše e le letšatši la setšhaba la Fora.
Speaker notes
Hlakiša seswantšho: ke magolegwa a mmalwa fela ao a bego a le gona moo ka nnete, ka gona Bastille e be e le bohlokwa bjalo ka leswao la matla a bogoši a go se na lebaka go feta bjalo ka kgolego. Slaete ye ke lefelo le lebotse la go ahlaahla kamoo maswao le maikwelo di kgoromeletšago ditiragalo tša histori. Ela hloko phetogo go tloga phapanong ya dipolotiki ya bahumi go ya go phetogo ya batho ye e akaretšago batho ba Paris.
Boitsebišo bja Ditokelo tša Motho le tša Moagi
Kopano ya Setšhaba e ile ya bea metheo ya setšhaba se seswa: tokologo, tekatekano le bolaodi bja batho.
Batho ba belegwa ba lokologile ba bile ba lekalekana ka ditokelo, gomme ba dula ba le bjalo. Boitsebišo bja Ditokelo tša Motho le tša Moagi, Karolo 1, 1789
Boitsebišo bo boletše gore bolaodi ke bja setšhaba, e sego bja kgoši, le gore mmušo o gona go šireletša ditokelo tša tlhago. Bo ile bja holofetša tokologo ya polelo, tekatekano pele ga molao le tšhireletšo go swarwa ntle le lebaka - dikgopolo tšeo di sa bopago melaotheo lehono.
- Bo ile bja fediša ditokelo tša semolao tša bahlomphegi le baruti.
- Bo ile bja bolela gore baagi ka moka ba a lekalekana pele ga molao.
- Mellwane ya bona: ga se bja fa bohle tokelo ya go bouta, gomme ditokelo tša basadi di ile tša tlogelwa ka ntle kudu - bjalo ka ge Olympe de Gouges a ile a ipelaetša ka 1791.
Speaker notes
Lekanyetša keteko le tshekatsheko ye e tseneletšego, yeo FET e e nyakago. Boitsebišo ke bja phetogo ka nnete, gomme polelo ya bjona e kwagala ditokumenteng tša ka morago - go akaretša mekgwa ya boleng ka Molaotheong wa temokrasi wa Afrika Borwa le Boitsebišo bja Setšhabatšhaba bja Ditokelo tša Botho. Eupša e ba yo a botegago ka mellwane ya bjona: baagi ba 'ba šomago' kgahlanong le ba 'ba sa šomego', go tlogelwa ka ntle ga basadi, le gore Fora e be e sa swere batho ba makgoba dikoloning tša yona. 'Boitsebišo bja Ditokelo tša Mosadi' bja Olympe de Gouges (1791) ke ntlha ye botse ya poledišano. [SME] Netefatša mantšu a nepagetšego a Karolo 1 ka phetolelo yeo e šomišwago ke sekolo.
Bofelo bja bogoši
Ge Phetogo e dutše e ba ye bogale, Fora e ile ya fediša bogoši gomme ya bolaya kgoši ya yona.
Kgoši e ile ya gana diphetogo gomme ya leka go tšhabela nageng ka 1791. Ntwa le mebušo ye mengwe ya bogoši ya Yuropa, yeo e bego e boifa gore Phetogo e tla phatlalala, e ile ya oketša mathata. Ka September 1792 Fora ya begwa e le Repabliki, gomme ka January 1793 Louis XVI a bolawa ka gilotine, a latelwa ka morago ke Mohumagadi Marie Antoinette.
- Maiteko a lapa la bogoši a go tšhaba a ile a senya tshepo go kgoši.
- Tlhaselo ya batšwantle le mathata a ekonomi di ile tša kgorometša dipolotiki go ya mafelelong a bogale.
- Dihlopha tša bogale bjalo ka Jacobins di ile tša hwetša matla ka Repabliking ye mpsha.
Speaker notes
Latela tshepedišo ya go ba bogale: kamoo ntwa, poifo le mathata a ekonomi di ile tša kgorometša mokgatlo wa mpshafatšo wo o fokolago go ya magatong a magolo a bogale. Go bolawa ga kgoši e be e le kgaogano ye kgolo - go ile gwa bolela gore ga go mmuši yo a fetago molao goba setšhaba. Swara go bolawa ka nnete le ka boiketlo; ntlha ke phetogo ya kgopolo ya bolaodi, e sego dintlha tše di tsošago maikwelo.
Poifo (The Terror)
Go šireletša Repabliki, mmušo wa phetogo o ile wa šomiša go swara batho ka bontši le go bolaya - gomme wa retologela go batho ba wona ka bowona.
O lebane le tlhaselo ya batšwantle le borukhutlhi bja ka gare, Komiti ya Polokego ya Setšhaba yeo e etilwego pele ke Maximilien Robespierre e ile ya tšea matla a tšhoganetšo. Ka leina la go šireletša Phetogo, dikete tša manaba ao a belaelwago a ile a swarwa gomme a bolawa - ba bantši ka gilotine - gantši ka morago ga ditsheko tše di sa lokago.
- Go akanywa gore batho ba ka bago 17,000 ba ile ba bolawa ka semmušo, gomme ba dikete tše mašome ba bangwe ba hwile kgolegong goba maruruthetšong a dinaga.
- Poifo e ile ya šomišwa ka boomo bjalo ka sedirišwa sa mmušo.
- Ka July 1794 Robespierre ka boyena o ile a phušolwa gomme a bolawa, gwa fela Poifo.
Speaker notes
Ye ke slaete ye e šwahlago kudu - e swareng ka maikarabelo ntle le go tumiša dikgaruru. Potšišo ya tshekatsheko go baithuti ba FET: na mokgatlo wo o agilwego godimo ga ditokelo le tokologo o ka lokafatša poifo le go bolaya go itšhireletša? Tšweletša Poifo bjalo ka temošo mabapi le kamoo poifo le matla a tšhoganetšo di ka senyago ditokologo tšeo phetogo e rego e a di šireletša. Boloka dipalo di le tša nnete gomme o pheme ditlhaloso tše di boifišago. [SME] Netefatša dipalo tša go bolawa go bapetšwa le puku ya thuto ye e šomišwago; dikakanyo tša borahistori di a fapafapana.
Phetogo ka bokopana, 1789-1815
- 1789 Estates-General; Keno ya Lepatlelo la Thenese; go thopša ga Bastille; Boitsebišo bja Ditokelo tša Motho
- 1791 Molaotheo wa mathomo wo o ngwadilwego; go tšhaba ga kgoši mo go paletšego
- 1792 Fora e begwa e le Repabliki
- 1793 Go bolawa ga Louis XVI; Poifo e a thoma
- 1794 Go wa le go bolawa ga Robespierre; Poifo e a fela
- 1799 Napoleon o thopa matla ka phušollo ya mmušo
- 1804 Napoleon o rweša mphapahlogo wa Mmušišimogolo; Molao wa Napoleon
- 1815 Napoleon o fenywa kua Waterloo
Speaker notes
Šomiša slaete ye go tiišetša tatelano pele o sekaseka Napoleon le bohwa. Kgopela baithuti go šupa dintlha tša phetogo le go lemoga sebopego: mathomo a nago le kholofelo (1789), go ba bogale le poifo (1793-94), gomme ke mmuši a tee yo maatla (Napoleon). Sebopego se sa go rota-le-go-wa se tlwaelegile diphetogong tše dintši gomme se swanelwe go bitšwa ka go lebanya.
Napoleon: mojalefa le moeki wa Phetogo
Molaodi wa mašole yo bohlale o ile a thopa matla, a fediša tlhakatlhakano, gomme a phatlalatša dikgopolo tša phetogo - mola a itira mmušišimogolo.
Ka 1799 Napoleon Bonaparte o ile a tšea matla ka phušollo ya mmušo, a fediša mengwaga ya go se tsepame. Ka 1804 o ile a ipha mphapahlogo wa Mmušišimogolo. O ile a boloka dikholego tše dingwe tša Phetogo - kudukudu tekatekano ya semolao ka Molao wa Napoleon (Napoleonic Code) - eupša gape o ile a buša bjalo ka mmušakgapeletšo, a thibela dikuranta gomme a aga mmušomogolo ka ntwa.
- Molao wa Napoleon o ile wa phatlalatša tekatekano pele ga molao le ditokelo tša thoto go phatlalala le Yuropa.
- Dithopo tša gagwe di ile tša sepediša dikgopolo tša phetogo - le kganetšo ya tšona - go fihla kgole kudu ka ntle ga Fora.
- Ka morago ga go fenywa kua Waterloo ka 1815, bogoši bo ile bja boela Fora, eupša tlhako ya kgale e be e ka se hlwe e tsošološwa ka botlalo.
Speaker notes
Napoleon o beilwe ka boomo bjalo ka yo a nago le dikgopolo tše pedi - ye ke thušo ye maatla ya tshekatsheko. Botšiša: na o ile a phethagatša Phetogo goba a e eka? O ile a tiišetša tekatekano ya semolao le go lokela, eupša a pshatla tokologo ya dipolotiki gomme a ipha mphapahlogo wa mmušišimogolo. Hlohleletša baithuti go swara dinnete tše pedi ka nako e tee go e na le go mo bitša fela 'yo mobotse' goba 'yo mobe'.
Khuetšo ya lefase ka bophara ya Phetogo
Dikgopolo tša Phetogo di ile tša phatlalala kgole kudu ka ntle ga Fora gomme di tšwela pele go bopa lefase la sebjale.
Ditokelo tša botho
Kgopolo ya gore batho ka moka ba na le ditokelo ka ge fela e le batho e ile ya huetša ditokumente tša ka morago, go akaretša Boitsebišo bja Setšhabatšhaba bja Ditokelo tša Botho bja 1948.
Haiti
Batho ba ba bego ba le makgobeng koloning ya Fora ya Saint-Domingue ba ile ba tšea polelo ya tokologo gomme, ka 1804, ba fenya Phetogo ya Haiti - phetogo ya mathomo ya go atlega yeo e dirilwego ke batho ba makgoba.
Dintwa tša kganetšo ya bokoloni
Dinyakwa tša tokologo, tekatekano le go ipuša di ile tša hlohleletša mekgatlo ya boipušo le ya tokologo lefaseng ka bophara, go akaretša le Afrika.
Speaker notes
Slaete ye e kgokaganya histori ya Yuropa le histori ya lefase le ya Afrika, bjalo ka ge CAPS e nyaka. Phetogo ya Haiti ke ya bohlokwa: e ile ya utolla kganetšano ka dikamanong tša Fora, e bontšha gore batho bao Fora e ba tlogetšego ka ntle ba ile ba iša dikholofetšo tša Phetogo pele go feta Fora ka boyona. Thala mothaladi wo o šeditšego, wo o sego wa nako ye e fošagetšego, go ya dintweng tša ka morago tša tokologo, go akaretša tša Afrika Borwa, moo polelo ya ditokelo le tekatekano e kwagalago 1789. [SME] Netefatša botebo bja go akaretšwa ga Phetogo ya Haiti bjo bo letetšwego ka Kreiti ya 10 ka tokumenteng ya bjale ya CAPS.
Tokologo, Tekatekano, Borwarre
Phetogo e ile ya fa lefase la sebjale mareo a maswa a dipolotiki.
Liberte, Egalite, Fraternite - Tokologo, Tekatekano, Borwarre. Sereto sa Phetogo ya Fora, se sa dutše e le sereto sa setšhaba sa Fora
Mantšu a mararo a a swere kholofetšo ya Phetogo: tokologo go tšwa matleng a go se na lebaka, tekatekano pele ga molao, le kwano magareng ga baagi. Sekgoba magareng ga kholofetšo ye le seemo sa nnete - mola le lehono - ke karolo ya seo se dirago gore Phetogo e swanelwe go ithutwa.
Speaker notes
Šomiša slaete ye go tloga kanegelong go ya go naganišišo. Kgopela baithuti go lekola: Phetogo ya Fora e phethagaditše sereto sa yona go fihla bokaakang? Se se kgokaganya dikatlego (ditokelo, tekatekano pele ga molao) le go palelwa (Poifo, go tlogelwa ka ntle, pušakgapeletšo ya Napoleon) gomme se ba lokišeletša dipotšišo tša tshekatsheko.
Seo re ithutilego sona - le dipotšišo tša go arabja
Phetogo ya Fora e ile ya senya tlhako ya kgale gomme ya thoma dikgopolo tša boagi le ditokelo tšeo di sa bopago lefase la rena.
Ka lebaka le le fetago ngwagasome fela, Fora e ile ya tloga bogošing bjo bo feletšego go ya repabliking go ya mmušomogolong. E ile ya palelwa ke go phethagatša dikholofetšo tša yona tše dintši, eupša e ile ya fetoša ka mo go sa felego kamoo batho ba naganago ka gona ka matla, ditokelo le boagi - e huetša diphetogo le melaotheo kgole kudu ka ntle ga Yuropa.
Q. Hlaloša kamoo dilo tše di hlotšego tša nako ye telele le dilo tše di tsošitšego tša nako ye kopana di kopanego go tliša Phetogo ya Fora ka 1789. (8 marks)
Q. O diriša Boitsebišo bja Ditokelo tša Motho le Poifo, ahlaahla kgohlano magareng ga dikamano tša Phetogo le ditiro tša yona. (10 marks)
Q. Dikgopolo tša Phetogo di huetše lefase le legolo go fihla bokaakang? Šupa go Haiti le mohlala o mongwe. (8 marks)
Speaker notes
Phetha ka go boela potšišong ya mathomo: phetogo ke eng, gomme na ye e atlegile? Dipotšišo tše tharo di swantšha mekgwa ya tekolo ya CAPS FET - tshekatsheko ya sehlodi-le-mafelelo, tekolo ye e theilwego godimo ga methopo, le ngangišano ye e katološitšwego ya 'go fihla bokaakang'. Hlohleletša baithuti go tšea maemo gomme ba a thekge ka bohlatse go e na le go anega fela ditiragalo. Thuto ye e kgokaganya le dihlogo tša ka morago tša bosetšhaba, ditokelo tša botho le dintwa tša lekgolo la mengwaga la bo-20 tša tokologo.
- Grade
- Grade 10
- Subject
- History
- CAPS topic
- The French Revolution
- Resource type
- Presentation