Mfecane/Difaqane, ho phahama ha mmuso wa Bazulu tlas'a Shaka, le ho bopjwa botjha ha dipolotiki tikolohong yohle.
Speaker notes
Bula ka ho tataisa baithuti nakong le sebakeng: 'ka mor'a 1750' e bolela dilemo tse ka pele le tsa mathwasong a lekgolo la bo 19 ka hare le lebopong la bochabela la seo hona jwale e leng Afrika Borwa, Lesotho, eSwatini, Mozambique le Zimbabwe. Hlahisa dikgwele tse tharo: (1) nako ya pherekano e bitswang Mfecane (ka Senguni) kapa Difaqane/Lifaqane (ka Sesotho-Setswana), (2) ho phahama ha mmuso o matla o kopantsweng wa Bazulu, le (3) kamoo baahisani ba ileng ba falladiswa kapa ba haha mebuso e metjha e le karabelo. Hatisa hore ena ke nako eo bo-rahistori ba ntseng ba e ngangisana ka matla.
Mafelong a dilemo tsa bo 1700 tikoloho e ne e le lehae la merabe e mengata ya Maafrika e ipusang - eseng lefatshe le se nang batho le emetseng ho ahwa.
Lebopong le nonneng la bochabela ho ne ho dula merabe e buang Senguni; hodima naha e phahameng (highveld) ho ne ho dula ditjhaba tsa Sesotho-Setswana. Bongata ba bona e ne e le balemi ba kopantseng ba ruang dikgomo mme ba lema mabele le poone, ba hlophisitswe ka merabe ya boholo bo fapaneng.
- Dikgomo e ne e le leruo, boemo le motheo wa botshepehi ba dipolotiki.
- Kgwebo ya manaka a tlou le dikgomo e ne e hokahanya naha e ka hare le boema-kepe ba Mapotoketsi Delagoa Bay (Maputo).
- Ho eketseha ha batho ho ne ho bolela phehisano e eketsehileng ya lefatshe, metsi le makgulo.
Speaker notes
Lokisa tshomo ya kgale ya naha e ka hare e 'se nang batho': ena e ne e le tikoloho e ahilweng, e hlahisang mme e nang le mekgwa e thehilweng ya dipolotiki. Hatisa dikgomo jwaloka setsi sa moruo le dipolotiki - matla a morena a ne a itshetlehile hodima dikgomo le balatedi bao a neng a ka ba hulang. Supa dikgatello tse neng di ntse di eketseha (ho eketseha ha batho, phehisano ya makgulo, dikgohlano tsa kgwebo) hobane tsena di kena ka kotloloho tabeng ya sesosa sa Mfecane dislaeteng tse latelang.
Nako ya ntwa e atileng, bofalli le phetoho ya dipolotiki mathwasong a lekgolo la bo 19.
Mfecane ke lentswe la Senguni le atisang ho fetolelwa e le 'ho pshatlaganya' kapa 'ho phatlalatsa'; Difaqane (kapa Lifaqane) ke lentswe la Sesotho-Setswana bakeng sa pherekano e tshwanang, e atisang ho bewa nakong ya hoo e ka bang 1815 ho isa 1840. Merabe e ne e lwana, e arohana mme e boela e bopana, mme batho ba bangata ba falladiswa.
- Merabe e menyenyane e ne e kenngwa mebusong e meholoanyane e kopantsweng haholoanyane.
- Baphaphathehi ba ne ba tsamaya hodima highveld, ba ferekanya ditjhaba tse hole le lebopo.
- Mebuso e metjha e kang ya Bazulu, Andebele, Basotho, Baswazi le Gaza e ile ya thehwa.
Speaker notes
Fa baithuti mabitso a mabedi mme o ba tlame ho a sebedisa a bapile - mantswe ana a mabedi a bontsha maikutlo a dihlopha tse fapaneng tsa dipuo tse iphumaneng ditiragalong tse tshwanang. Hlalosa tshebetso, eseng feela lentswe: kopano (dikarolo tse ngata tse nyenyane di fetoha tse seng kae tse kgolo), bofalli le ho theha mebuso. Lemosa hore matsatsi le palo ya bafu di a phehisanwa, e leng se hlophisang slaete ya histori ya dingolwa hamorao.
Bo-rahistori ba a ngangisana ka disosa. Karabo e ntle e lekanya dintlha tse mmalwa ho ena le ho beha molato hodima motho a le mong.
Tikoloho
Ho eketseha ha batho le komello e boima (e hopolwang jwaloka tlala ya Madlathule) di ile tsa eketsa phehisano ya lefatshe le makgulo.
Kgwebo
Dikgohlano tsa ho laola kgwebo ya manaka a tlou le dikgomo ka Delagoa Bay di ile tsa kgothaletsa marena ho aha mebuso e meholoanyane, e nang le sesole.
Dipolotiki
Baetapele ba nang le takatso e kang Dingiswayo le Shaka ba ile ba kopanya matla, ba kenya baahisani ba fokolang ka tlhwaho le selekane.
Kgatello e tswang kantle
Ba bang ba bo-rahistori ba pheha hore ho tsoma makgoba ho tswa Delagoa Bay le tlhoko ya basebetsi moeding wa Kapa di ile tsa baka bongata ba dikgato tse pefo.
Speaker notes
Ena ke pelo ya tlhahlobo ya sehlooho bakeng sa FET. Bontsha monahano wa disosa tse ngata: ha ho sesosa se le seng se lekaneng. Hlokomela hore dibuka tsa kgale di ne di beha molato hodima bogale ba Shaka feela ('histori ya monna e moholo'), athe dithuto tse ncha di hatisa tikoloho, kgwebo le ho tsoma ho tswang kantle. Karete ya bone e hlahisa ngangisano ya Cobbing e tla lekanngwa hamorao. Kgothaletsa baithuti ho beha disosa ka tatelano le ho di hokahanya ho ena le ho di thathamisa feela.
Pele ho Shaka, Morena Dingiswayo wa Mathethwa o ile a hlophisa botjha kamoo bahlankana ba neng ba sebeletsa mmuso.
Dingiswayo o ile a aha Mathethwa ho ba matla a hlolang har'a Manguni a leboya. O amahanngwa le ho hlophisa bahlankana ka amabutho - mabotho a lelemo a neng a sebeletsa morena - a ileng a matlafatsa taolo e bohareng le matla a sesole.
- Amabutho a ne a bokella banna ka lelemo ho ena le ka leloko, a ba tlama ho mmusi.
- Dingiswayo o ile a nka Shaka e monyane tlas'a tshireletso ya hae mme a mo phahamisa.
- Kamora ha Dingiswayo a bolawa ke mohanyetsi, Shaka o ile a kenya Mathethwa mmusong o ntseng o hola wa Bazulu.
Speaker notes
Beha Dingiswayo jwaloka setho sa borokgo e le hore baithuti ba se ke ba nka Shaka a qapile tsohle ho tswa lefeeleng - tswelopele le phetoho. Tsamaiso ya amabutho ke setsi sa bohlokwa: ka ho hlophisa botshepehi ho pota-pota dihlopha tsa lelemo tse sebeletsang mmusi, marena a ne a kgona ho tlola dikarohano tsa maloko le ho hlophisa mabotho a taolo. Hlokomela hore dintlha tsa bophelo ba Dingiswayo di tswa karolo neanong ya molomo ya hamorao mme di lokela ho nkwa ka hloko.
Ho tloha hoo e ka bang 1816 Shaka kaSenzangakhona o ile a fetola morabe o monyenyane hore e be mmuso o matla ka ho fetisisa tikolohong.
Speaker notes
Hlalosa maano ka mokgwa o hlakileng: 'sefuba' se tshwara sera athe 'dinaka' tse pedi di se pota-pota mme 'matheka' (mabotho a boipabalo) a emetse ka morao, hangata a shebile ka nqane e le hore a se ke a lahlehelwa ke sebete. Hatisa hore diphetoho e ne e le tsa dipolotiki jwalokaha e ne e le tsa sesole - Shaka o ile a kenya ditjhaba tse hlotsweng setjhabeng se setjha sa Bazulu, ke ka hoo mmuso o ileng wa mo phela morao. Sebetsana le Shaka ka hloko: qoba bobedi ho mo rapela le setshwantsho sa kgalefo sa kgale sa mohatelli ya nyorilweng madi; mo hlahise jwaloka moahi wa mmuso ya nang le bokgoni le sehloho nakong e pefo.
Mmuso wa Shaka o ile wa kopanya matla, dikgomo le batho tlas'a morena.
Mmuso wa Bazulu o ne o laola dikgomo, lefatshe le mosebetsi wa mabotho ka morena. Kopano ena e ile ya etsa mmuso o matla, empa e boela ya baka dikgohlano. Ka 1828 Shaka o ile a bolawa ke bomorwabo ba Dingane le Mhlangana; yaba Dingane o nka terone.
- Amabutho a ne a sa dumellwe ho nyala ho fihlela morena a a lokolla, ho boloka banna tshebeletsong.
- Mephupu ya dikgomo le mabele e ne e phallela motse-moholo wa borena.
- Tlas'a Dingane mmuso o ile wa tobana le tshoso e ntjha kapele: Bavoortrekker ba Leeto le Leholo (Great Trek).
Speaker notes
Bontsha kamoo kopano e neng e le mohlodi wa matla le ho se tsitse - ho kopanya matla ho memela dikgohlano hodimo, ka hona polao. Hlahisa thulano le Great Trek (polao ya Retief le Ntwa ya Blood River ka 1838) eo baithuti ba e ithutang ka botlalo tlas'a katoloso ya bokoloni. Boloka tsepamiso mona hodima tshebetso ya ka hare ya mmuso wa Bazulu ho ena le dintwa tsa batrekker.
Dihlopha tse balehang kapa tse arohanang le kgohlano di ile tsa isa pherekano hole ka hare ho naha le ho feta.
Ha merabe e hlolwa kapa e ikgethela ho tsamaya, baetapele ba ile ba theha mebuso e metjha kgweleng le ka nqane ho Zululand. Mzilikazi, eo e kileng ya eba e mong wa balaodi ba Shaka, o ile a arohana mme a etella pele Andebele (Matabele) ho ya highveld mme qetellong leboya ho tshela Limpopo ho kena seo hona jwale e leng Zimbabwe.
- Andebele ba Mzilikazi ba ile ba hlasela le ho bopa botjha ditjhaba tsa highveld pele ba dula haufi le Bulawayo.
- Soshangane o ile a theha mmuso wa Gaza seo hona jwale e leng borwa ba Mozambique.
- Sobhuza wa Pele o ile a bokella ditjhaba leboya ho theha motheo wa mmuso wa Baswazi.
Speaker notes
Sebedisa slaete ena ho bontsha boholo: Mfecane/Difaqane e ne e se pale ya Bazulu feela empa e le phetoho ya tikoloho e neng e ntse e fihla Zimbabwe le Mozambique. Tiisa hore boholo ba metsamao ena e hlahisitse mebuso e sa feleng le boitsebahatso ba naha ba kajeno. Hlokomela ho hlahisa batho ba falladisitsweng e le baetsi ba mafolofolo ba ntseng ba haha ditjhaba tsa bona botjha, eseng feela mahlatsipa a sa etseng letho.
Eseng karabelo e nngwe le e nngwe e ne e le ntwa - baetapele ba bang ba ile ba aha tshireletseho ka thero le setshabelo.
Hodima highveld Moshoeshoe wa Pele o ile a bokella baphaphathehi le ditjhaba tse hasaneng mme a aha setjhaba se setjha sa Basotho. Ho tloha hoo e ka bang 1824 o ile a etsa qhobosheane ya hae hodima thaba e sephara ya Thaba Bosiu, e neng e le bonolo ho e sireletsa kgahlano le bahlaseli.
- O ile a amohela le ho sireletsa batho ba balehang Difaqane, a ndisa balatedi ba hae.
- O ile a sebedisa thero, dikadimo tsa dikgomo le manyalo a selekane hammoho le tshireletso.
- Mmuso oo a o thehileng e ile ya eba motheo wa Lesotho la kajeno.
Speaker notes
Bapisa leano la Moshoeshoe le tsela ya sesole ya Shaka - ka bobedi e ne e le baahi ba mmuso, empa Moshoeshoe o ne a itshetleha haholo hodima thero, setshabelo le qhobosheane ya tlhaho. Sena se fa baithuti mohlala wa bobedi wa boetapele mme se bontsha hore kopano e ne e ka ba ya tshireletso jwalokaha e ne e ka ba ya tlhaselo. Hokahanya le Dintwa tsa Basotho (Basotho Wars) tsa hamorao kgahlano le Free State le Lesotho la kajeno.
- c.1795 Dingiswayo o aha matla a Mathethwa le tsamaiso ya amabutho
- c.1816 Shaka o ba morena wa Bazulu mme a qala katoloso
- c.1821 Mzilikazi o a arohana mme a etella pele Andebele ka hare ho naha
- c.1824 Moshoeshoe o dula Thaba Bosiu, a aha mmuso wa Basotho
- 1828 Shaka o a bolawa; Dingane o nka terone ya Bazulu
- 1830s Difaqane e bopa botjha highveld; Great Trek e fihla ka hare ho naha
Speaker notes
Sebedisa tatelano ya dinako ho kopanya tatelano le ho kopana - hlokomela hore ditshebetso tse mmalwa di etsahetse ka nako e le nngwe dibakeng tse fapaneng, eseng ka moleng o hlophisitsweng. Hopotsa baithuti hore matsatsi a mangata a bapetswe mme a bopilwe botjha ho tswa neanong ya molomo le direkoto tsa hamorao, e leng lona lebaka leo bo-rahistori ba ngangisanang ka nako ena. Slaete ena ke sebaka se setle sa ho kgefutsa pele ho ngangisano ya histori ya dingolwa.
Dilemong tsa bo 1980 le bo 1990 bo-rahistori ba ile ba belaella pale ya setso ya Mfecane ka boyona.
Rahistori Julian Cobbing o ile a pheha hore mohopolo wa 'Mfecane' ya Maafrika e ikemetseng o ne o sebedisitswe jwaloka lebaka la boitatolo - pale ya sesireletso e neng e beha molato hodima dikgato tse pefo tsa Maafrika athe e pata ho tsoma makgoba ho tswa Delagoa Bay le ho tsoma basebetsi moeding wa Kapa. Bo-rahistori ba bang, ba kang Elizabeth Eldredge, ba ile ba belaella dikarolo tsa khang ya hae mme ba fana ka boemo ba mahareng.
Mohopolo wa Mfecane o sebedisitswe ho hlakola karolo ya batho ba kantle dikgatong tse pefo tsa nako eo. Ho phetwa botjha ha khang e amahanngwang le Julian Cobbing (1988)
- Pono ya setso: disosa tsa ka hare tsa Maafrika, tse totobetseng hodima Shaka le Bazulu.
- Pono ya baphetoledi: ho tsoma ha Maeurope le tlhoko ya basebetsi di ile tsa baka bongata ba pherekano.
- Bongata ba bo-rahistori jwale ba rata motswako wa disosa tsa ka hare le tsa kantle.
Speaker notes
Slaete ena e ntlafatsa bokgoni ba FET ba ho utlwisisa histori e le tlhaloso. Hlalosa 'histori ya dingolwa' (thuto ya kamoo histori e ngolwang) le hore hobaneng ditiragalo tse tshwanang di ka phetwa ka ditsela tse fapaneng haholo. E boloke e lekanetse: qholotso ya Cobbing e ne e le ya bohlokwa mme e qobelletse ho nahana botjha, empa ditlelemo tsa hae tse itseng di a phehisanwa, mme boemo bo tlwaelehileng ke motswako. [SME] Netefatsa mantswe le matsatsi a dikhang tsa Cobbing le Eldredge le poleloana e qotsitsweng kgahlano le buka e laetsweng ya CAPS pele ho tshebediso; poleloana ke mohlala, eseng qotso ya lentswe ka lentswe.
Pherekano e ile ya siya diphetoho tse sa feleng tsa dipolotiki, sechaba le palo ya batho.
Ho fihlela hoo e ka bang 1840 mmapa wa dipolotiki wa Afrika Borwa o ne o shebahala o fapane haholo. Mebuso e seng mekae e meholo, e kopantsweng e ne e nkile sebaka sa merabe e mengata e menyenyane, mme motsamao wa batho o ne o hlobolotse le ho ahisa botjha dibaka tse kgolo. Dibaka tse ding tsa highveld di ne di shebahala di sena batho ba bangata ho Bavoortrekker ba fihlang - taba e ileng ya sebediswa ho lokafatsa ditleleimo tsa 'lefatshe le se nang batho'.
- Mebuso e metjha e matla: Bazulu, Andebele, Baswazi, Gaza le Basotho.
- Mohlala wa amabutho wa mmuso o kopantsweng, o nang le sesole o ile wa ata haholo.
- Pherekano e ile ya bopa hore na bokoloni ba hamorao bo behwa jwang le hokae.
Speaker notes
Kopanya dikgwele hodima tswelopele le phetoho. Lemosa baithuti ka ho hlaka kgahlano le tshomo ya 'lefatshe le se nang batho': dibaka di ne di ferekantswe mme di ahiswa botjha, eseng di sena batho ka tlhaho, mme tshomo e ile ya sebediswa hamorao ho lokafatsa ho amohuwa. Hlokomela hore dipalo tsa bafu tse atisang ho qotswa bakeng sa Mfecane (hangata di qotswa e le milione e le nngwe ho isa ho tse pedi) di sa netefatswe mme mohlomong di feteletswe. [SME] Netefatsa hore ke diphello dife le dipalo tse feng tsa bafu tseo lenaneo la CAPS le lebeletseng hore baithuti ba di hlahise.
Nako ya ka mor'a 1750 e ile ya bopa botjha mebuso, ditjhaba le meedi ya Afrika Borwa - mme e ntse e phehisanwa haholo.
O latile Mfecane/Difaqane, ho phahama ha mmuso wa Bazulu tlas'a Shaka, ho thehwa ha mebuso e metjha ke Mzilikazi, Sobhuza le Moshoeshoe, le ngangisano ya bo-rahistori mabapi le se ileng sa baka tsohle.
Q. Hlalosa hore mantswe 'Mfecane' le 'Difaqane' a bolelang, le hore hobaneng mantswe ka bobedi a sebediswa bakeng sa nako e tshwanang. (4 marks)
Q. Buisana ka diphetoho tsa sesole le tsa dipolotiki tseo Shaka a di hlahisitseng, mme o hlalose kamoo di ileng tsa thusa ho aha mmuso wa Bazulu. (8 marks)
Q. Bo-rahistori ba ngangisana ka disosa tsa Mfecane. Bapisa bonyane ditlhaloso tse pedi mme o fane ka kahlolo ya hao e tshehetswang. (8 marks)
Speaker notes
Sebedisa dipotso tse tharo jwaloka mosebetsi o ngotsweng kapa puisano e hlophisitsweng; dikabo tsa maraka di latela mekgwa ya CAPS ya dipotso tse thehilweng hodima mehlodi le ya ho ngola ka botlalo. Q1 e hlahloba dikgopolo, Q2 e hlahloba tlhahlobo ya sesosa-le-phello ya mmuso wa Bazulu, mme Q3 e hlahloba bokgoni bo phahameng ba ho lekanya ditlhaloso tse phehisanang. Kgothaletsa baithuti ho tshehetsa ka bopaki le ho amohela ho se netefatswe. Ba hopotse hore sehlooho sena se hokahana pele le Sehlooho sa 5, katoloso ya bokoloni Afrika Borwa ka mor'a 1750.
- Grade
- Grade 10
- Subject
- History
- CAPS topic
- Transformations in southern Africa after 1750
- Resource type
- Presentation