Mfecane/Difaqane, go tsoga ga mmušo wa Bazulu ka tlase ga Shaka, le go bopša lefsa ga dipolitiki go ralala le selete.
Speaker notes
Thoma ka go bea baithuti ka nakong le lefelong: 'ka morago ga 1750' e ra mengwaga ye mmalwa pele le nakong ya mathomo a bo-1800 ka gare le lebopong la ka bohlabela la seo gona bjale e lego Afrika Borwa, Lesotho, eSwatini, Mozambique le Zimbabwe. Šupa ditlhogo tše tharo: (1) nako ya pherekano yeo e bitšwago Mfecane (ka Senguni) goba Difaqane/Lifaqane (ka Sesotho-Setswana), (2) go tsoga ga mmušo wo maatla wa Bazulu wo o kopantšwego, le (3) kamoo merafe ya baagišani e ilego ya šuthišwa goba ya aga dinaga tše difsa go arabela. Gatelela gore ye ke nako yeo baradifihlakgala ba sa dutšego ba e ngangišana.
Mafelelong a bo-1700 selete e be e le legae la mebušwana ye mentši ye e ikemetšego ya Maafrika - e sego naga ye e se nago selo ye e emetšego go agwa.
Go bapa le lebopo le le nonneng la ka bohlabela go be go dula mebušwana ya baboledi ba Senguni; mo dinageng tša godimo (highveld) go be go dula ditšhaba tša Sesotho-Setswana. Bontši bja bona e be e le balemi-rui bao ba dišago dikgomo le go bjala mabele le mmidi, gomme ba be ba rulagantšwe ka mebušwana ya bogolo bjo bo fapafapanego.
- Dikgomo e be e le lehumo, maemo le motheo wa botshepegi bja dipolitiki.
- Kgwebo ya dinaka tša tlou le dikgomo e be e kgokaganya nageng ya ka gare le boemakepe bja Baportugisi kua Delagoa Bay (Maputo).
- Go gola ga baagi go ile gwa hlola phadišano ye ntši ya naga, meetse le mafulo.
Speaker notes
Lokiša nonwane ya kgale ya naga ya ka gare ye e 'se nago selo': ye e be e le selete se se agilwego, se se tšweletšago, se nago le ditshepedišo tša dipolitiki tše di theilwego. Gatelela dikgomo bjalo ka motheo wa ikonomi le dipolitiki - maatla a kgoši a be a theilwe godimo ga dikgomo le balatedi bao a bego a ka ba gogela. Šupa dikgatelelo tše di bego di oketšega (go gola ga baagi, phadišano ya mafulo, dintwa tša kgwebo) ka gobane tše di tsenela thwii kgangišanong ya mabaka a Mfecane maslaeteng a a latelago.
Nako ya dintwa tše di phatlaletšego, go falala le phetogo ya dipolitiki mathomong a lekgolo la bo-19 la mengwaga.
Mfecane ke lentšu la Senguni leo gantši le fetoletšwego bjalo ka 'go pšhatlaganya' goba 'go phatlalatša'; Difaqane (goba Lifaqane) ke lereo la Sesotho-Setswana la pherekano ye e swanago, gantši le beilwego mo e ka bago 1815 go fihla 1840. Mebušwana e be e lwa, e phatlalala gomme e bopša lefsa, gomme batho ba bantši ba be ba šuthišwa.
- Mebušwana ye menyenyane e be e kgonwa ka gare ga mebušo ye megolo, ye e kopantšwego.
- Bafaladi ba be ba šutha go ralala le dinaga tša godimo, ba šitiša ditšhaba tše di lego kgole le lebopo.
- Mebušo ye mefsa ya go swana le ya Bazulu, Bandebele, Basotho, Baswazi le ya Gaza ya bopega.
Speaker notes
Fa baithuti maina ka bobedi gomme o gatelele gore ba a šomiše mmogo - mareo a mabedi a bontšha dipono tša dihlopha tša dipolelo tše di fapanego tšeo di bego di lebana le ditiragalo tše di swanago. Hlaloša tshepedišo, e sego lentšu fela: kopano (diyuniti tše dintši tše dinyenyane di ba tše mmalwa tše kgolo), go falala le go bopša ga dinaga. Lemoša gore matšatšikgwedi le dipalo tša mahu a a ngangišanwa, seo se lokišetšago slaete ya histori ya ka moka morago.
Baradifihlakgala ba a ganetšana ka mabaka. Karabo ye botse e ela dintlha tše mmalwa go e na le go bea molato godimo ga motho o tee.
Tikologo
Go gola ga baagi le komelelo ye e šoro (ye e gopolwago bjalo ka tlala ya Madlathule) di ile tša oketša phadišano ya naga le mafulo.
Kgwebo
Phadišano ya go laola kgwebo ya dinaka tša tlou le dikgomo ka Delagoa Bay e ile ya hlohleletša dikgoši go aga dinaga tše kgolo tša sešole.
Dipolitiki
Baetapele bao ba nago le maikemišetšo bjalo ka Dingiswayo le Shaka ba ile ba kopanya maatla, ba kgona baagišani ba go fokola ka tlhaselo le kwano.
Kgatelelo ya ka ntle
Baradifihlakgala ba bangwe ba re go swara batho ka bokgoba go tšwa Delagoa Bay le nyako ya mešomo lefelong la mollwane wa Kapa di ile tša tliša bontši bja dintwa.
Speaker notes
Ye ke pelo ya tshekatsheko ya sehlogo bakeng sa FET. Bontša go nagana ka mabaka a mantši: ga go na lebaka le tee leo le lekanego. Ela hloko gore dipuku tša kgale tša go ithuta di be di bea molato godimo ga bogale bja Shaka fela ('histori ya monna yo mogolo'), mola dinyakišišo tša morago di gatelela tikologo, kgwebo le tlhaselo ya ka ntle. Karata ya bone e šupa kgangišano ya Cobbing ye e akaretšwago morago. Hlohleletša baithuti go beakanya le go kgokaganya mabaka go e na le go a lokeletša fela.
Pele ga Shaka, Kgoši Dingiswayo wa Mathethwa o ile a rulaganya lefsa kamoo masogana a bego a hlankela mmušo ka gona.
Dingiswayo o ile a aga Mathethwa go ba maatla ao a bušago gare ga Banguni ba ka leboa. O tswalanywa le go rulaganya masogana ka amabutho - mabotho a mengwaga ao a bego a hlankela kgoši - seo se ilego sa maatlafatša taolo ya bogare le bokgoni bja sešole.
- Amabutho a be a hlopha banna ka mengwaga go e na le ka kgoro, seo se ba tlemago go mmuši.
- Dingiswayo o ile a šireletša Shaka yo mofsa gomme a mo godiša.
- Ka morago ga ge Dingiswayo a bolailwe ke mophadišani, Shaka o ile a tsenya Mathethwa ka gare ga maatla a Bazulu ao a golago.
Speaker notes
Bea Dingiswayo bjalo ka moetapele wa go kgokaganya gore baithuti ba se ke ba nagana gore Shaka o hlodile tšohle go tšwa go se selo - go tšwelapele le phetogo. Tshepedišo ya amabutho ke setlamo se bohlokwa: ka go rulaganya botshepegi go dihlopha tša mengwaga tše di hlankelago mmuši, dikgoši di be di kgona go feta dikarogano tša dikgoro le go romela mabotho a nago le maitshwaro. Ela hloko gore dintlha tša bophelo bja Dingiswayo di tšwa gape mo setšong sa molomo sa morago gomme di swanetše go tsewa ka temošo.
Go thoma mo e ka bago 1816 Shaka kaSenzangakhona o ile a fetoša mmušwana o monyenyane go ba mmušo wo maatla go phala ka moka selete.
Speaker notes
Hlaloša maano ka mo go kwagalago: 'sehuba' se swara lenaba mola 'dinaka' tše pedi di le dikologa gomme 'matheka' (mabotho a go boloka) a leta ka morago, gantši a lebeletše ka kua gore a se ke a nyama. Gatelela gore mpshafatšo e be e le ya dipolitiki bjalo ka ya sešole - Shaka o ile a tsenya ditšhaba tše di fentšwego ka gare ga setšhaba se sefsa sa Bazulu, ke ka lebaka leo mmušo o ilego wa phela ka morago ga gagwe. Swara Shaka ka hlokomelo: efoga bobedi go mo rapela le setshwantsho sa kgale sa semorafe sa mmolai wa madi; mmontšhe bjalo ka moagi wa mmušo yo bohlale, yo šoro nakong ya lešoko.
Mmušo wa Shaka o ile wa kgobokanya maatla, dikgomo le batho ka tlase ga kgoši.
Mmušo wa Bazulu o be o laola dikgomo, naga le mešomo ya mabotho ka kgoši. Kopanyo ye e ile ya dira gore mmušo o be maatla, eupša e ile ya hlola le dikgahlano. Ka 1828 Shaka o ile a bolawa ke bana babo ba seripa Dingane le Mhlangana; Dingane a ba a tšea sedulo sa bogoši.
- Amabutho a be a ka se nyale go fihla kgoši a a lokolla, seo se boloka banna tirelong.
- Sehlabelo ka dikgomo le mabele di be di ela go ya motsemogolong wa bogoši.
- Ka tlase ga Dingane mmušo o ile wa lebana le kotsi ye mpsha kapejana: maBoere a Voortrekker a Leeto le Legolo (Great Trek).
Speaker notes
Bontša kamoo kopanyo e bego e le motheo wa maatla le go se tsepame - go kgobokanya maatla go bitša phadišano ka godimo, ka fao polao. Šupa thulano le Great Trek (polao ya Retief le Ntwa ya Blood River ka 1838) yeo baithuti ba e ithutago ka botlalo ka tlase ga katološo ya bokoloni. Boloka tsepamišo mo godimo ga tshepedišo ya ka gare ya mmušo wa Bazulu go e na le dintwa tša baVoortrekker.
Dihlopha tše di tšhabago goba di aroganago le ntwa di ile tša iša pherekano kgole ka gare le ka ntle.
Ge mebušwana e be e fenywa goba e ikgethela go tloga, baetapele ba ile ba thea mebušo ye mefsa kgole le Zululand. Mzilikazi, yo e bego e le yo mongwe wa balaodi ba Shaka, o ile a arogana gomme a etapela Bandebele (Matabele) go ya dinageng tša godimo gomme mafelelong ka leboa go putla noka ya Limpopo go tsena Zimbabwe ya gona bjale.
- Bandebele ba Mzilikazi ba ile ba hlasela le go bopša lefsa ditšhaba tša naga ya godimo pele ba dula kgauswi le Bulawayo.
- Soshangane o ile a thea mmušo wa Gaza mo gona bjale e lego borwa bja Mozambique.
- Sobhuza I o ile a kgoboketša ditšhaba ka leboa go bopa motheo wa mmušo wa Baswazi.
Speaker notes
Šomiša slaete ye go bontšha bogolo: Mfecane/Difaqane e be e se kanegelo ya Bazulu fela eupša e le phetogo ya selete ka moka go fihla Zimbabwe le Mozambique. Tiišetša gore go šutha mo gontši go tšweleditše mebušo ye e sa felego le boitshupo bja setšhaba bja sebjalebjale. Ela hloko go bontšha batho bao ba šuthišitšwego bjalo ka baabi ba mafolofolo bao ba agago ditšhaba tša bona lefsa, e sego bjalo ka bahlaselwa fela.
Ga se karabo ye nngwe le ye nngwe e bego e le ntwa - baetapele ba bangwe ba ile ba aga tšhireletšego ka boditšhabatšhaba le botšhabelo.
Nageng ya godimo Moshoeshoe I o ile a kgoboketša bafaladi le ditšhaba tše di phatlaletšego gomme a aga setšhaba se sefsa sa Basotho (Sesotho). Go thoma mo e ka bago 1824 o ile a dira legaga la gagwe godimo ga thaba ye telele ya godimo ya Thaba Bosiu, yeo e bego e le bonolo go e šireletša kgahlanong le bahlaseli.
- O ile a amogela le go šireletša batho bao ba tšhabago Difaqane, a godiša balatedi ba gagwe.
- O ile a šomiša boditšhabatšhaba, dikadimo tša dikgomo le dikwano tša lenyalo gammogo le tšhireletšo.
- Mmušo woo a o theilego o ile wa ba motheo wa Lesotho ya sebjalebjale.
Speaker notes
Bapetša leano la Moshoeshoe le tsela ya sešole ya Shaka - ka bobedi e be e le baagi ba mmušo, eupša Moshoeshoe o ile a ithekga kudu godimo ga boditšhabatšhaba, botšhabelo le qhobošeane ya tlhago. Se se fa baithuti mohlala wa bobedi wa boetapele gomme se bontšha gore kopanyo e be e ka ba ya tšhireletšo bjalo ka ya tlhaselo. Kgokaganya le Dintwa tša Basotho tša morago kgahlanong le Free State le Lesotho ya sebjalebjale.
- c.1795 Dingiswayo o aga maatla a Mathethwa le tshepedišo ya amabutho
- c.1816 Shaka o ba kgoši ya Bazulu gomme a thoma katološo
- c.1821 Mzilikazi o a arogana gomme a etapela Bandebele go ya ka gare ga naga
- c.1824 Moshoeshoe o dula Thaba Bosiu, a aga mmušo wa Basotho
- 1828 Shaka o a bolawa; Dingane o tšea sedulo sa bogoši bja Bazulu
- 1830s Difaqane e bopša lefsa naga ya godimo; Great Trek e fihla ka gare ga naga
Speaker notes
Šomiša nakotshupo go kopanya tatelano le go arogana - ela hloko gore ditshepedišo tše mmalwa di diregile ka nako e tee ka dileteng tše di fapanego, e sego ka mothalo o o lokilego. Gopotša baithuti gore matšatšikgwedi a mantši a a a batamela gomme a hlamilwe go tšwa setšong sa molomo le direkoto tša morago, seo se lego lebaka la ge baradifihlakgala ba ngangišana ka nako ye. Slaete ye ke lefelo le lebotse la go khefola pele ga poledišano ya histori.
Ka bo-1980 le bo-1990 baradifihlakgala ba ile ba belaela kanegelo ya setlwaedi ya Mfecane ka boyona.
Moradifihlakgala Julian Cobbing o ile a re kgopolo ya 'Mfecane' ya Maafrika ye e ikemetšego e be e šomišitšwe bjalo ka seiphakolo - kanegelo ya go uta yeo e bego e bea molato godimo ga bošoro bja Maafrika mola e uta go swara batho ka bokgoba ga Maekgethe go tšwa Delagoa Bay le go swara mešomo ka kgapeletšo mollwaneng wa Kapa. Baradifihlakgala ba bangwe, bjalo ka Elizabeth Eldredge, ba ile ba belaela dikarolo tša ngangišano ya gagwe gomme ba fa boemo bja magareng.
Kgopolo ya Mfecane e šomišitšwe go hlokomologa karolo ya bao ba tšwago ka ntle bošorong bja nako yeo. Kakaretšo ya ngangišano ye e tswalanywago le Julian Cobbing (1988)
- Pono ya setlwaedi: mabaka a ka gare a Maafrika, a šupago Shaka le Bazulu.
- Pono ya mpshafatšo: go swara batho ga Maekgethe le nyako ya mešomo di tlišitše bontši bja pherekano.
- Bontši bja baradifihlakgala bjale ba rata motswako wa mabaka a ka gare le a ka ntle.
Speaker notes
Slaete ye e hlagola bokgoni bja FET bja go kwešiša histori bjalo ka tlhaloso. Hlaloša 'histori ya ka moka' (thuto ya kamoo histori e ngwalwago) le gore ke ka lebaka la eng ditiragalo tše di swanago di ka anegwa ka ditsela tše di fapanego kudu. E boloke e leka-lekane: tlhohlo ya Cobbing e be e le bohlokwa gomme e gapeletša go naganišiša lefsa, eupša ditsielo tša gagwe tše dintši di a ganetšwa, gomme boemo bjo bo tlwaelegilego ke motswako. [SME] Netefatša mongwalo le matšatšikgwedi a dingangišano tša Cobbing le Eldredge le kakaretšo ye e tsopotšwego kgahlanong le puku ya CAPS ye e beilwego pele ga tšhomišo; tsopolo ke ya go bontšha, e sego ya go tsopola ka nnete.
Pherekano e ile ya šia diphetogo tša dipolitiki, leago le dipalo tša baagi tše di sa felego.
Mo e ka bago 1840 mmapa wa dipolitiki wa Borwa bja Afrika o be o šetše o fapane kudu. Mebušo ye mmalwa ye megolo, ye e kopantšwego e be e tšere legato la mebušwana ye mentši ye menyenyane, gomme go šutha ga batho go ile gwa ntšha le go tlatša lefsa dilete tše dikgolo. Dilete tše dingwe tša naga ya godimo di be di bonala di sa dulwe kudu go maVoortrekker ao a fihlago - ntlha ye e šomišitšwego go tiišetša ditsielo tša 'naga ye e se nago batho'.
- Mebušo ye mefsa ye maatla: Bazulu, Bandebele, Baswazi, Gaza le Basotho.
- Mohlala wa amabutho wa mmušo o kopantšwego, wa sešole o ile wa phatlalala kudu.
- Pherekano e ile ya bopa kamoo, le mo, bodulo bja bokoloni bja morago bo diregilego gona.
Speaker notes
Kopanya ditlhogo mmogo go dikologa go tšwelapele le phetogo. Lemoša baithuti ka go lebanya kgahlanong le nonwane ya 'naga ye e se nago batho': dilete di be di šitišitšwe le go dulwa lefsa, e sego di se nago batho ka tlhago, gomme nonwane e ile ya šomišwa morago go tiišetša go amogwa ga naga. Ela hloko gore dipalo tša mahu tše di tsopolwago ka dinako tše dingwe bakeng sa Mfecane (gantši di tsopolwa bjalo ka milione o tee go ya go tše pedi) ga di tsepeme gomme mohlomongwe di feteletšwe. [SME] Netefatša gore ke ditlamorago dife le dipalo dife tša mahu tšeo kharikhulamo ya CAPS e nyakago gore baithuti ba di bušeletše.
Nako ya ka morago ga 1750 e ile ya bopa lefsa mebušo, ditšhaba le mellwane ya Borwa bja Afrika - gomme e sa dutše e ngangišanwa go fihla lehono.
O latišitše Mfecane/Difaqane, go tsoga ga mmušo wa Bazulu ka tlase ga Shaka, go thewa ga mebušo ye mefsa ke Mzilikazi, Sobhuza le Moshoeshoe, le kgangišano ya baradifihlakgala ka seo se hlodilego tšohle.
Q. Hlaloša gore mareo 'Mfecane' le 'Difaqane' a ra eng, le gore ke ka lebaka la eng mareo ka bobedi a šomišetšwa nako ye e swanago. (4 marks)
Q. Ahlaahla diphetogo tša sešole le tša dipolitiki tšeo Shaka a di tsentšego, gomme o hlaloše kamoo di thušitšego go aga mmušo wa Bazulu. (8 marks)
Q. Baradifihlakgala ba a ganetšana ka mabaka a Mfecane. Bapetša bonyenyane ditlhaloso tše pedi gomme o fe kahlolo ya gago ye e thekgilwego. (8 marks)
Speaker notes
Šomiša dipotšišo tše tharo bjalo ka mošomo o o ngwadilwego goba poledišano ye e rulagantšwego; kabo ya maloko e latela mekgwa ya CAPS ya go theilwe godimo ga methopo le ya go ngwala ka botlalo. Q1 e lekola dikgopolo, Q2 e lekola tshekatsheko ya sebako-le-sebaki ya mmušo wa Bazulu, gomme Q3 e sekaseka bokgoni bja maemo a godimo bja go ela ditlhaloso tše di phadišanago. Hlohleletša baithuti go šupa bohlatse le go amogela go se tsepame. Ba gopotše gore sehlogo se se kgokaganya le pele go Sehlogo sa 5, katološo ya bokoloni ka Afrika Borwa ka morago ga 1750.
- Grade
- Grade 10
- Subject
- History
- CAPS topic
- Transformations in southern Africa after 1750
- Resource type
- Presentation