Ntwa ya Lefatshe ya Bobedi (1939-1945)
Ntwa e e bolayang go gaisa mo hisitoring ya batho - le ka moo e fitlhelletseng Aforika Borwa le Aforika yotlhe ka teng.
Speaker notes
Simolola ka go botsa gore baithuti ba setse ba itse eng ka Ntwa ya Lefatshe ya Bobedi - difilimi, ditlhaloso tsa lelapa, dikgopotso. Baakanya megopolo e mebedi e megolo ya thuto e: (1) e ne e le ntwa ya boammaaruri ya lefatshe lotlhe e nang le mabaka le dintlha tse di fetolang tsela ka phepafalo, le (2) e ne e sa direge fela 'kwa ntle' kwa Yuropa - Maaforika Borwa le Maaforika a mangwe ba lwela, ba swa mme ba fetola hisitori ka ntlha ya yona. Gakolola baithuti gore ntwa ya lefatshe e raya go lwa mo dikontinenteng di le mmalwa ka nako e le nngwe.
Mabaka a Ntwa ya Lefatshe ya Bobedi
Ntwa ya Bobedi ya Lefatshe e ne ya tswa mo ditirong tse di neng di sa fela tsa Ntwa ya Ntlha ya Lefatshe.
Morago ga Ntwa ya Ntlha ya Lefatshe, Tumelelano ya Versailles (1919) e ne ya otlhaya Jeremane ka dituelo tse dikgolo le go latlhegelwa ke mafatshe. Fa Kgatelelo e Kgolo ya Ikonomi e ne ya tlisa botlhoka-tiro jo bogolo mo dingwageng tsa bo1930, batho ba ba gaketseng, ba ba tshwenyegileng ba ne ba retologela kwa babusabogatlhaselo ba ba solofetsang go dira gore ditšhaba tsa bone di nonofe gape.
- Adolf Hitler le Mokgatlho wa Nazi ba ne ba tsaya taolo kwa Jeremane ka 1933, ba rera bosematlhaledi le boipusoloso.
- Babusabogatlhaselo kwa Italy (Mussolini) le baradia-ntwa kwa Japane ba ne ba batla go aga dibuso ka dikgoka.
- Kgwetlho ya Ditšhaba (League of Nations) e ne e le bokoa go emisa tlhaselo, mme mafatshe a mangwe a ne a leka go efoga ntwa ka go ineela (appeasement).
Speaker notes
Gataka mola wa lebaka le poelo: kagiso e e bogale + go wa ga ikonomi + karabo e e bokoa ya boditšhabatšhaba = go tsoga ga dipuso tse di bogale tsa babusabogatlhaselo. Tlhalosa 'appeasement' ka bonolo - Boritane le Fora ba ne ba letla Hitler go roba melao, ba solofetse gore o tla ema. Ga a ka a ema. Golaganya morago le sehlogo sa Kereiti ya 8 ka Ntwa ya Ntlha ya Lefatshe gore baithuti ba bone kamano fa gare ga dintwa tse pedi.
Go tsoga ga ntwa
Ka 1 Lwetse 1939 Jeremane e ne ya tlhasela Poland, mme lefatshe le ne le le mo ntweng gape.
Morago ga go tsaya Austria le Czechoslovakia, Jeremane e ne ya tlhasela Poland ka 1 Lwetse 1939. Malatsi a mabedi morago Boritane le Fora ba ne ba begela Jeremane ntwa. Ditlhaselo tse di bofefo tsa dikoloi tsa ntwa le difofane tsa Jeremane di ne di bidiwa Blitzkrieg ('ntwa ya legadima').
- Ka bogare jwa 1940 Jeremane e ne e fentse Fora le bontsi jwa Yuropa Bophirima.
- Matlhakore a mabedi a ne a bidiwa Axis (Jeremane, Italy, Japane) le Allies (Boritane, Fora, moragonyana USSR le USA).
- Boritane le mmuso wa yona wa dibuso - go akaretsa Aforika Borwa - jaanong ba ne ba lwantsha Jeremane ya Nazi.
Speaker notes
Tlhomamisa letlha la go simolola ka boammaaruri: 1 Lwetse 1939. Tlhalosa Blitzkrieg ka setshwantsho - dikoloi tsa ntwa le difofane tse di tlhaselang di tsamaya ka bofefo mo baileledi ba neng ba sa kgone go ikaakanya. Dira gore go nne phepa gore ke ka lebaka lang Aforika Borwa e ne e amega gotlhelele: jaaka karolo ya Mmuso wa Dibuso wa Boritane le Commonwealth, potso ya go tsena mo ntweng e ne ya tsena thwii mo palamenteng ya Aforika Borwa, e leng selethai se se latelang.
Mafelo a magolo a ntwa
Ntwa e ne ya anama go ralala dikgaolo tse tharo tse dikgolo, kgotsa 'mafelo a ntwa', a lefatshe.
Yuropa
Jeremane e ne ya lwa le Boritane kwa bophirima mme, go simolola ka 1941, le Soviet Union kwa botlhaba - ntwa e kgolo go gaisa ya mo lefatsheng mo hisitoring.
Aforika Bokone
Madira a Allies le Axis a ne a lwa go ralala sekaka go laola Nokakgokelo ya Suez le oli. Maaforika Borwa a ne a lwela fano.
Asia le Pacific
Morago ga Japane e tlhasela Pearl Harbor ka Sedimonthole 1941, USA e ne ya tsena mo ntweng mme ya lwa le Japane go ralala Lewatle la Pacific.
Speaker notes
Dirisa dikarata tse tharo go naya baithuti mmapa wa monagano. Gatelela gore mafelo a ntwa a ne a golagane: tlhoro mo lefelong le lengwe e ne e ama a mangwe. Supa Aforika Bokone ka botlhokwa, ka gonne ke koo bontsi jwa masole a Aforika Borwa a neng a bereka teng. Ela tlhoko motsotso wa botlhokwa fa USA e tsena morago ga Pearl Harbor (7 Sedimonthole 1941), o o fetotseng tekatekano go ya kwa Allies.
Dintlha tse di fetolang tsela mo ntweng
- 1939 Jeremane e tlhasela Poland; ntwa e a simolola
- 1940 Go wa ga Fora; Ntwa ya Boritane
- 1941 Jeremane e tlhasela USSR; Japane e tlhasela Pearl Harbor, USA e a tsena
- 1942 Dintwa tsa Stalingrad le El Alamein di fetola tsela ya ntwa
- 1944 D-Day: Allies ba goroga kwa Fora ka 6 Seetebosigo
- 1945 Jeremane e a ineela (Motsheganong); dibomo tsa athomo, Japane e a ineela (Phatwe)
Speaker notes
'Ntlha e e fetolang tsela' ke motsotso o o fetolang tsela ya ntwa. Gatelela 1942 jaaka ngwaga o tsela e fetogileng ka one: Stalingrad e ne ya emisa Jeremane kwa botlhaba, mme El Alamein (koo Maaforika Borwa a neng a lwela teng) e ne ya emisa Jeremane kwa Aforika Bokone. Kopa baithuti go lemoga ka moo ntwa e neng ya anamela kwa ntle go simolola ka 1939 mme morago ya boela go tswalela Jeremane le Japane ka 1945.
Holocaust
Manazi a ne a dira polao e kgolo e e rulagantsweng ya batho ba Bajuda ba dimilione tse thataro.
Manazi a ne a dumela gore 'ditso' dingwe di kwa godimo go feta tse dingwe. Ba ne ba amoga Bajuda ditshwanelo tsa bone, ba ba pateletsa go tsena mo ditoropwaneng tse di aparennweng (ghettos), mme morago ba bolaya Bajuda ba ka nna dimilione tse thataro mo dikampeng tsa kgatelelo le tsa loso jaaka Auschwitz. Polaotso e e bidiwa Holocaust (ka Sehebera, Shoah).
- Manazi gape a ne a bolaya batho ba Baroma, batho ba ba golofetseng, baganetsi ba dipolotiki le ba bangwe.
- Holocaust e bontsha kwa bosematlhaledi le letlhoo di ka isang teng fa mmuso o na le taolo e e feletseng.
- Morago ga ntwa, lefatshe le ne la solofetsa 'le eseng gape' mme la simolola go kwala melao e mesha ya ditshwanelo tsa botho.
Speaker notes
Tshwara selethai se ka kelotlhoko le tlhwaafalo. Boloka boemo jwa go bala bo le bonolo mme o se ke wa nolofatsa boammaaruri: e ne e le polao e e rulagantsweng, ya diintaseteri ya dimilione tsa batho ba ba senang molato. E golaganye le se baithuti ba tla se ithutang ka bosematlhaledi kwa Aforika Borwa - kotsi ya go ruta gore setlhopha se le sengwe sa batho se na le boleng jo bo kwa tlase go feta se sengwe. Le one ke motsotso o o siameng wa go golaganya kwa pele le Kanamiso ya Lefatshe ya Ditshwanelo tsa Botho (1948).
Aforika Borwa e swetsa go lwa
Ka Lwetse 1939 palamente ya Aforika Borwa e ne e tshwanetse go tlhopha: go se tseye letlhakore, kgotsa go tsena le Allies?
Tona-kgolo J.B.M. Hertzog o ne a batla gore Aforika Borwa e se ke ya tsaya letlhakore, mme motlatsi wa gagwe Jan Smuts o ne a batla go lwela mmogo le Boritane. Ka 4 Lwetse 1939 palamente e ne ya boutela ntwa. Hertzog o ne a rola tiro, mme Smuts a nna Tona-kgolo le moeteledipele yo mogolo wa Allies.
- Boutu e ne ya kgaoganya dipolotiki tsa basweu ka boteng magareng ga Maburu a a ratang ntwa le a a e ganang.
- Madira a Aforika Borwa a ne a le mannye ka 1939 mme a gola ka bonako ka baithaopi.
- Ga go ope kwa Aforika Borwa yo o neng a patelediwa (conscripted) go lwa kwa mafatsheng a sele - masole a ne a ithaopa.
Speaker notes
Ono ke motsotso wa botlhokwa wa Aforika Borwa. Tlhalosa gore tshwetso e ne e sa bonale sentle: Maburu a mantsi a ne a gakologelwa Ntwa ya Aforika Borwa kgatlhanong le Boritane mme a sa batle go lwela Mmuso wa Dibuso wa Boritane. Boutu ya palamente e e neng e le potlana (e ka nna 80 kgatlhanong le 67) e ne ya kgaoganya naga. Tsebisa Smuts jaaka motho wa lefatshe yo o tla boelang gape kwa bofelong jwa thuto kwa go tlholegeng ga Ditšhaba tse di Kopaneng. [SME] Netefatsa palo tota ya boutu (e e umakiwang gantsi jaaka 80-67) pele o gatisa.
Maaforika mo ntweng
Maaforika Borwa a a fetang 300,000 a ne a ithaopa - mme bosematlhaledi jwa bopa tsela e ba neng ba letlelelwa go direla ka yona.
Masole a Aforika Borwa a ne a thusa go leleka Maitali kwa Aforika Botlhaba (Abyssinia/Ethiopia) ka 1941 mme a lwa thata mo sekakeng sa Aforika Bokone. Go ralala kontinente, dikete tsa dikete tsa masole a Maaforika le barwadi ba dithoto ba ne ba direla ntwa ya Allies.
- Maaforika Borwa a Bantsho le a Mmala a ne a direla mo Native Military Corps le Cape Corps, mme mmuso gantsi o ne o gana go tlhamela masole a bantsho dibetsa, o a dirisa jaaka bakgweetsi, badisa le badiri.
- Job Maseko, lesole le lentsho la Aforika Borwa, o itsege ka go nweletsa sekepe sa Jeremane kwa boemakepe jwa Tobruk mme a fiwa Kgamele ya Sesole (Military Medal).
- Kwa Tobruk (Seetebosigo 1942) dikete tsa masole a Aforika Borwa a ne a tshwarwa fa toropo e wela mo madireng a Jeremane.
Speaker notes
Selethai se se tshola kelotlhoko ya CAPS mo Aforika Borwa le Aforika. Gatelela tshiamololo: Maaforika Borwa a bantsho a ne a beela matshelo a bone mo kotsing mme a ganediwa dibetsa le tuelo e e lekanang ka ntlha ya pholisi ya bosematlhaledi, mme a boela kwa gae go se na tuelo. Dirisa Job Maseko jaaka sekai se se tshwaraganeng, se se gakologelwang sa bopelokgale. Supa gore maitemogelo a ntwa, le boitimokanyo jwa go lwa le bosematlhaledi jwa Nazi kwa ntle fa go lebagana le bosematlhaledi kwa gae, di ne tsa nna karolo ya kgolo ya mekgatlho ya dipolotiki ya bantsho. [SME] Tlhomamisa palo ya baithaopi (~334,000) le palo ya batshwarwa ba Tobruk le motswedi pele o gatisa.
Kganetso ya ntwa kwa gae
Ga se mongwe le mongwe kwa Aforika Borwa yo o neng a ema le Allies - bangwe ba ne ba tlotla Jeremane ya Nazi phatlalatsa.
Ossewabrandwag (OB) e ne e le mokgatlho o mogolo wa Maburu o o neng o gana ntwa mme o na le kutlwelobotlhoko le Jeremane ya Nazi. Bangwe ba maloko ba ne ba dira tshenyo (sabotage), mme mmuso o ne wa tshwara (jailed without trial) makgolo a bone ka nako ya ntwa.
- Robey Leibbrandt, yo e neng e le mmetani wa Olimpiki, o ne a tshwarwa a leka go rulaganya kganetso e e nang le dibetsa e Jeremane.
- Dikgaogano tse di ne tsa golisa bosetšhaba jwa Maburu mme tsa nna karolo ya dipolotiki morago ga ntwa.
- Ka nako e e tshwanang, Maaforika Borwa a mangwe a mantsi - a ditso tsotlhe - a ne a gana fasisimo le bosematlhaledi ka boteng.
Speaker notes
Tlhalosa gore naga e e mo ntweng ga se gantsi e kopana. Maburu a mangwe a ne a bona ntwa jaaka ntwa ya Boritane, e seng ya bone, mme palo e nnye e ne ya ema le Jeremane ya Nazi ka boteng. O se ke wa gakatsa se - Maaforika Borwa a mantsi a ne a ema le Allies - mme se botlhokwa ka gonne mekgatlho e e ne ya bopa dipolotiki morago, e nna karolo ya kgolo ya National Party ka 1948 (karolo e e latelang). Lekanyetsa setshwantsho ka go umaka Maaforika Borwa a mantsi a a neng a gana fasisimo.
Botshelo kwa gae
Ntwa e ne ya fetola botshelo jwa letsatsi le letsatsi le ikonomi ya batho ba ba neng ba sa tswe kwa Aforika Borwa.
Ka banna ba ile go lwa, basadi ba ne ba fudugela mo ditirong tsa difeketori le tsa dikantoro ka bontsi jo bogolo. Difeketori di ne tsa fetogela go dira didirisiwa tsa ntwa, se se neng sa godisa intaseteri ya Aforika Borwa mme sa goga badiri ba bantsho ba le bantsi go tsena mo ditoropong.
- Dithoto tse di jaaka peterole le dijo di ne tsa abelwa ka tekanyo (rationed) mme ditlhwatlhwa tsa oketsega.
- Kgolo e e bofefo ya intaseteri e ne ya oketsa go fudugela ga Maaforika kwa ditoropong le go tlala ga batho mo maleithlong (townships).
- Diphetogo tse tsa nako ya ntwa di ne tsa thusa go baakanya boemo jwa dikgaratlho tsa dipolotiki tsa bo1940 le bo1950.
Speaker notes
Golaganya ntwa le diphetogo tsa loago le ikonomi tse baithuti ba ka di amanyang. Kgopolo ya botlhokwa ke gore ntwa kwa ntlheng e ne ya tlisa phetogo kwa gae: tiro ya basadi, kgolo ya intaseteri, mme bogolo jang lekhukhwana la badiri ba Maaforika ba fudugela kwa ditoropong. Go fudugela go - le maemo a a bosula a a tlileng le gone - go golagane thwii le dipolotiki tsa kganetso tsa karolo e e latelang ya CAPS ka 1948 le bo1950.
Ka moo ntwa e neng ya fela ka teng - le tlhwatlhwa ya yona
Ka 1945 dibuso tsa Axis di ne di fentswe, mme ka tlhwatlhwa e e boitshegang ya matshelo a batho.
Jeremane e ne ya ineela ka Motsheganong 1945. Go fedisa ntwa kgatlhanong le Japane, USA e ne ya latlhela dibomo tsa athomo kwa Hiroshima le Nagasaki ka Phatwe 1945, mme Japane ya ineela. E ne e le lekgetlho la ntlha dibetsa tsa nuklea di dirisiwa mo ntweng.
- Go akanngwa gore batho ba ka nna dimilione tse 60 kgotsa go feta ba ne ba swa - bontsi jwa bone e le baagi ba tlwaelegileng.
- Bontsi jwa Yuropa le Asia bo ne bo le mo marapong, mme dimilione tsa nna bafaladi.
- Ntwa e ne ya tlogela dibuso di le pedi tse dintsha tse dikgolo, USA le USSR, tse kganetsano ya tsona e neng ya nna Ntwa e e Tsididi (Cold War).
Speaker notes
Dikgopolo tse pedi tse di tshwanetseng go bewa fano: bogolo jwa loso (bontsi e le baagi ba tlwaelegileng, e seng masole fela) le go goroga ga nako ya nuklea. Dibomo tsa athomo ke borogo go ya kwa sehlogong se se latelang sa Kereiti ya 9, Nako ya Nuklea le Ntwa e e Tsididi. Ela tlhoko gore palo ya loso ke tekanyetso - banaledihisitori ba naya lekgetlho. Gatelela gore ntwa ga e a ka ya fedisa mathata fela; e ne ya tlhola kganetsano e ntsha e e kotsi magareng ga USA le USSR. [SME] Ditekanyetso tsa palo ya loso di ka nna go tswa mo 60 go ya 85 milione; tlhomamisa palo e buka ya sekolo e e dirisang.
Go aga lefatshe le lesha: Ditšhaba tse di Kopaneng
Go tswa mo marapong a ntwa, ditšhaba di ne tsa leka go aga thulaganyo ya go boloka kagiso.
Rona batho ba Ditšhaba tse di Kopaneng re ikaeletse go pholosa dikokomana tse di tlang mo tshwenyegong ya ntwa... Ketapele ya Molaotheo wa Ditšhaba tse di Kopaneng, 1945
Ka Seetebosigo 1945, ditšhaba tse 50 di ne tsa kopana kwa San Francisco mme tsa saena Molaotheo wa Ditšhaba tse di Kopaneng (UN), mokgatlho wa go rarabolola dikgotlhang ka kagiso. Tona-kgolo ya Aforika Borwa Jan Smuts o ne a thusa go kwala ketapele e e itsegeng ya Molaotheo.
- UN e ne ya emisetsa Kgwetlho ya Ditšhaba (League of Nations) e e paletsweng ya bo1920 le bo1930.
- Ka 1948 UN e ne ya amogela Kanamiso ya Lefatshe ya Ditshwanelo tsa Botho.
- Ka bomadimabe, UN e ne ya tla e nna lentswe le legolo kgatlhanong le tlhaolele kwa Aforika Borwa.
Speaker notes
Fetsa thuto ka diphelelo le tsholofelo. Tlhalosa bomadimabe jo bogolo jo CAPS e batlang baithuti ba bo lemogang: Smuts o ne a thusa go kwala mafoko a a siameng ka seriti sa botho mo UN, mme mmuso o a neng a o etelela pele o santse o gana ditshwanelo go bontsi jwa Maaforika Borwa kwa gae - mme UN e e tshwanang ya tla ya kgala tlhaolele moragonyana. Kgatelelo e ke borogo bo bo maatla go ya go dikarolo tsa dintlha tse di fetolang tsela tsa Aforika Borwa. Tlhalosa 'ketapele' jaaka polelo ya go simolola ya maikaelelo.
Se re se ithutileng
Ntwa ya Lefatshe ya Bobedi e ne e le ntwa ya lefatshe lotlhe e e neng ya fetola lefatshe lotlhe - go akaretsa Aforika Borwa.
Re latetse ntwa go tswa mo mabakeng a yona (kagiso e e bogale, Kgatelelo ya Ikonomi le go tsoga ga babusabogatlhaselo), go ralala dintlha tse di fetolang tsela tsa yona, boitshegiso jwa Holocaust, tshwetso ya Aforika Borwa ya go lwa le seabe sa masole a Maaforika, botshelo kwa legaeng, mme kwa bofelong diphelelo le go tlholega ga Ditšhaba tse di Kopaneng.
Q. Tlhalosa mabaka a mabedi a Ntwa ya Lefatshe ya Bobedi. (4 marks)
Q. Ke ka lebaka lang 1942 (El Alamein le Stalingrad) e tlhalosiwa jaaka ntlha e e fetolang tsela ya ntwa? (4 marks)
Q. Tlhalosa ka moo bosematlhaledi bo neng jwa ama tsela e Maaforika Borwa a bantsho a neng a letlelelwa go tsaya karolo mo ntweng ka yona. (6 marks)
Speaker notes
Dirisa dipotso tse tharo jaaka tirwana e e kwalwang kgotsa puisano ya tlelase; kabo ya maduo e latela mekgwa ya CAPS ya go ikaega ka metswedi le go kwala mo go anamileng. Rotloetsa baithuti go dirisa bosupi jo bo rileng (matlha, maina jaaka Smuts le Job Maseko, mafelo jaaka Tobruk). Konela ka go golaganya kwa pele: diphelelo tsa ntwa - go fudugela kwa ditoropong, bosetšhaba jwa Maburu, Ntwa e e Tsididi le UN - tsotlhe di tsena thwii mo dikarolong tse di latelang tsa Kereiti ya 9 ka Nako ya Nuklea le dintlha tse di fetolang tsela tsa Aforika Borwa morago ga 1948.
- Grade
- Grade 9
- Subject
- History
- CAPS topic
- World War II (1939-1945)
- Resource type
- Presentation