Ntwa ya Lefase ya Bobedi (1939-1945)
Ntwa e bolayago kudu histaring ya batho - le ka fao e fihlilego gona go fihla Afrika Borwa le mafelo a mangwe a Afrika ka moka.
Speaker notes
Thoma ka go botšiša baithuti seo ba se tsebago ka ga Ntwa ya Lefase ya Bobedi - difilimi, dikanegelo tsa malapa, dikoketa. Beakanya dikgopolo tse pedi tse kgolo tsa thuto ye: (1) e be e le ntwa ya lefase ka moka e nago le disosa le diphetogo tse di bonagalago, le (2) e be e se feela 'kua' Yuropa - ma-Afrika Borwa le ma-Afrika a mangwe ba lwile, ba hlokofetše gomme ba fetošitše histori ka lebaka la yona. Gopotša baithuti gore ntwa ya lefase e ra go lwa dikontinenteng tse mmalwa ka nako e tee.
Disosa tsa Ntwa ya Lefase ya Bobedi
Ntwa ya Lefase ya Bobedi e tswile go ditaba tse di sa fela tsa Ntwa ya Lefase ya Pele.
Ka morago ga Ntwa ya Lefase ya Pele, Tumelelano ya Versailles (1919) e otlile Jeremane ka ditefelo tse dikgolo le naga ye e lahlegilego. Ge Kgatelelo e Kgolo ya Ikonomi (Great Depression) e tliša tlhokego ya mešomo ka bontši ka bo-1930, batho ba befetšego, ba tepeletšego pelo ba retologela go batlamedi bao ba tshepišitšego go dira ditšhaba tsa bona tse maatla gape.
- Adolf Hitler le Mokgatlo wa Bonazi ba tšere pušo Jeremane ka 1933, ba ruta semorafe le go itefeletša.
- Batlamedi kua Italy (Mussolini) le bahlabani ba Japane ba be ba nyaka go aga mebušo ka kgang.
- Kopano ya Ditšhaba (League of Nations) e be e fokola kudu go emiša tlhaselo, gomme dinaga tse dingwe di be di leka go efoga ntwa ka go ineela (appeasement).
Speaker notes
Thala mothaladi wa sosa le seabe: khutso e boima + go putlama ga ikonomi + karabo ye fokolago ya boditšhabatšhaba = go tsoga ga dipuso tsa batlamedi tse befilego. Hlalosa 'appeasement' ka bonolo - Boritane le Fora di dumeletše Hitler go roba melao, ba holofela gore o tla emiša. Ga se a emiša. Kgokaganya morago le hlogotaba ya Kreiti ya 8 ka Ntwa ya Lefase ya Pele gore baithuti ba bone kgokagano magareng ga dintwa tse pedi.
Go thoma ga ntwa
Ka la 1 Setemere 1939 Jeremane e hlasetše Poland, gomme lefase le be le le ntweng gape.
Ka morago ga go tšea Austria le Czechoslovakia, Jeremane e hlasetše Poland ka la 1 Setemere 1939. Matšatši a mabedi ka morago Boritane le Fora ba tsebiša ntwa kgahlanong le Jeremane. Ditlhaselo tse di lebelo tsa Jeremane tsa dithanka le difofane di be di bitšwa Blitzkrieg ('ntwa ya legadima').
- Go fihla bogareng bja 1940 Jeremane e be e fentše Fora le bontši bja Yuropa Bodikela.
- Mahlakore a mabedi a tsebja bjalo ka Axis (Jeremane, Italy, Japane) le Allies (Boritane, Fora, ka morago USSR le USA).
- Boritane le mmušo wa yona - go akaretša le Afrika Borwa - bjale di be di eme kgahlanong le Jeremane ya Bonazi.
Speaker notes
Beya letšatšikgwedi la go thoma ka tia: 1 Setemere 1939. Hlalosa Blitzkrieg ka seswantšho - dithanka le difofane tse di lekgokago ka lebelo mo baitshireletši ba bego ba sa kgone go itokiša. Hlalosa gabotse gore ke ka lebaka la eng Afrika Borwa e ile ya akaretšwa: e le karolo ya Mmušo wa Boritane le Commonwealth, potšišo ya go tsena ntweng e wetše thwii ka palamenteng ya Afrika Borwa, yeo e lego selaete se se latelago.
Mafelo a magolo a ntwa
Ntwa e phatlaletše go dikarolo tse tharo tse kgolo, goba 'mafelo a ntwa', a lefase.
Yuropa
Jeremane e lwile le Boritane ka bodikela, gomme go tloga ka 1941 e lwa le Soviet Union ka bohlabela - ntwa ye kgolo kudu ya lefaseng histaring.
Afrika Leboa
Madira a Allies le Axis a lwile a phatša leganata bakeng sa taolo ya Suez Canal le oli. Ma-Afrika Borwa a lwile mo.
Asia le Pacific
Ka morago ga ge Japane e hlasetše Pearl Harbor ka Disemere 1941, USA e tsene ntweng gomme ya lwa le Japane go phatša Lewatle la Pacific.
Speaker notes
Šomiša dikarata tse tharo go fa baithuti mmapa wa monagano. Gatelela gore mafelo a a be a kgokagane: go fenywa lefelong le lengwe go be go ama a mangwe. Šupa Afrika Leboa ka go lebanya, ka gobane ke moo bontši bja mašole a Afrika Borwa a šometšego. Ela hloko motsotso wo bohlokwa ge USA e tsene ka morago ga Pearl Harbor (7 Disemere 1941), yeo e šuthišitšego tekatekano go ya go Allies.
Dintlha tsa phetogo tsa ntwa
- 1939 Jeremane e hlasela Poland; ntwa e a thoma
- 1940 Go wa ga Fora; Ntwa ya Boritane
- 1941 Jeremane e hlasela USSR; Japane e hlasela Pearl Harbor, USA e a tsena
- 1942 Dintwa tsa Stalingrad le El Alamein di fetola tsela ya ntwa
- 1944 D-Day: Allies di kotama Fora ka la 6 Junie
- 1945 Jeremane e a ineela (Mei); dibomo tsa athomo, Japane e a ineela (Agostose)
Speaker notes
'Ntlha ya phetogo' ke motsotso wo o fetošago tsela ya ntwa. Gatelela 1942 bjalo ka ngwaga wo tsela e fetogilego: Stalingrad e emišitše Jeremane ka bohlabela, gomme El Alamein (moo ma-Afrika Borwa a lwilego) e emišitše Jeremane Afrika Leboa. Kgopela baithuti go lemoga ka fao ntwa e phatlaletšego ka ntle go tloga ka 1939 gomme ya boela go tswalela Jeremane le Japane go fihla ka 1945.
Holocaust
Manazi a dirile polao ya setšhaba ka boomo ya ba-Juda ba dimilione tse tshela.
Manazi a be a dumela gore 'merafe' e mengwe e phagame go feta e mengwe. A amogile ba-Juda ditokelo tsa bona, a ba kgapeletša go tsena dighetho, gomme a bolaya ba-Juda ba ka bago dimilione tse tshela dikampeng tsa go tswalelwa le tsa lehu tse bjalo ka Auschwitz. Polao ye ya setšhaba e bitšwa Holocaust (ka Sehebere, Shoah).
- Manazi a bolaile gape batho ba Roma, batho ba nago le bogolofadi, baganetši ba dipolitiki le ba bangwe.
- Holocaust e bontšha moo semorafe le lehloyo di ka isago batho gona ge mmušo o na le maatla ka moka.
- Ka morago ga ntwa, lefase le tshepišitše 'le ka mohla gape' gomme la thoma go ngwala melao ye meswa ya ditokelo tsa botho.
Speaker notes
Swara selaete se ka hlokomelo le ka tšhwaro ye tshwanetšego. Boloka boemo bja go bala bo le bonolo eupša o se ke wa fokotša nnete: ye e be e le polao ye e beakantšwego, ya diindasteri ya batho ba dimilione ba se nago molato. Kgokaganya le seo baithuti ba tlago se ithuta ka semorafe Afrika Borwa - kotsi ya go ruta gore sehlopha se tee sa batho se na le mohola o monyane go feta se sengwe. Ye ke nako ye botse gape ya go kgokaganya le Tsebišo ya Lefase ka Bophara ya Ditokelo tsa Botho (1948).
Afrika Borwa e phetha go lwa
Ka Setemere 1939 palamente ya Afrika Borwa e swanetše go kgetha: go se tšee lehlakore, goba go tsenela le Allies?
Tonakgolo J.B.M. Hertzog o be a nyaka gore Afrika Borwa e se tšee lehlakore, eupša mothusi wa gagwe Jan Smuts o be a nyaka go lwa le Boritane. Ka la 4 Setemere 1939 palamente e boutetše ntwa. Hertzog o ile a itokolla, gomme Smuts a ba Tonakgolo le moetapele wa maemo a godimo wa Allies.
- Bouto e aroganya dipolitiki tsa bašweu ka mo go tseneletšego magareng ga ma-Afrikaner a ratago ntwa le ao a e ganago.
- Madira a Afrika Borwa a be a le manyane ka 1939 eupša a gola ka lebelo ka baithaopi.
- Ga go na motho Afrika Borwa yo a ilego a kgapeletšwa (conscripted) go lwa mošola - mašole e be e le baithaopi.
Speaker notes
Wo ke motsotso wo bohlokwa wa Afrika Borwa. Hlalosa gore phetho e be e se ye bonolo: ma-Afrikaner a mantši a be a gopola Ntwa ya Afrika Borwa kgahlanong le Boritane gomme a sa nyake go lwela Mmušo wa Boritane. Bouto ye e sego ka bontši ya palamente (mo e ka bago 80 go ya go 67) e aroganya naga. Tsebiša Smuts bjalo ka motho wa lefase yo a tlago boela gape mafelelong a thuto ka go thewa ga Kopano ya Ditšhaba tsa Lefase. [SME] Netefatša palo ya bouto (yeo gantši e begwago bjalo ka 80-67) pele o phatlalatša.
Ma-Afrika ntweng
Go feta 300,000 wa ma-Afrika Borwa a ithaopile - gomme semorafe se laotše ka fao ba bego ba dumeletšwe go šoma ka gona.
Madira a Afrika Borwa a thušitše go raka ma-Italy go tšwa Afrika Bohlabela (Abyssinia/Ethiopia) ka 1941 gomme a lwa ka thata leganateng la Afrika Leboa. Go phatša kontinente, makgolokgolo a diketekete a mašole a Afrika le barwadi ba merwalo ba šometše ntwa ya Allies.
- Ma-Afrika Borwa a Bathobaso le a Mmala a šometše ka Native Military Corps le Cape Corps, eupša mmušo gantši o be o gana go fa mašole a bathobaso dibetša, o a šomiša bjalo ka bareki, baleti le bašomi.
- Job Maseko, lešole la lenala la mothobaso wa Afrika Borwa, o tumile ka go dwetša sekepe sa Jeremane boemakepeng bja Tobruk gomme a fiwa Mmetele wa Sešole (Military Medal).
- Kua Tobruk (Junie 1942) mašole a diketekete a Afrika Borwa a ile a thopša ge toropo e wela madireng a Jeremane.
Speaker notes
Selaete se se rwele nepišo ya CAPS ka ga Afrika Borwa le Afrika. Gatelela go se loke: ma-Afrika Borwa a bathobaso a bea maphelo a bona kotsing eupša a be a ganwa dibetša le tefo e lekanago ka lebaka la pholisi ya semorafe, gomme a boela gae go se na moputso. Šomiša Job Maseko bjalo ka mohlala o kwešišegago, o gopolegago wa sebete. Šupa gore boitemogelo bja ntwa, le boikaketši bja go lwa le semorafe sa Bonazi ka ntle mola ba lebana le semorafe ka gae, di godišitše mekgatlo ya dipolitiki tsa bathobaso. [SME] Netefatša palomoka ya baithaopi (~334,000) le palo ya bathopša ba Tobruk ka mothopo pele o phatlalatša.
Kganetšo ya ntwa ka gae
Ga se yo mongwe le yo mongwe Afrika Borwa a bego a thekga Allies - ba bangwe ba be ba tumiša Jeremane ya Bonazi phatlalatša.
Ossewabrandwag (OB) e be e le mokgatlo o mogolo wa ma-Afrikaner o o bego o gana ntwa gomme o kwelana bohloko le Jeremane ya Bonazi. Ba bangwe ba maloko ba dirile tshenyo, gomme mmušo o ile wa tswalela (ka ntle ga tsheko) makgolo a bona nakong ya ntwa.
- Robey Leibbrandt, mmetani wa Diolimpiki wa peleng, o ile a swarwa a leka go rulaganya kganetšo ya dibetša bakeng sa Jeremane.
- Dikarogano tše di godišitše bosetšhaba bja ma-Afrikaner gomme tša tsenela dipolitiking ka morago ga ntwa.
- Ka nako e tee, ma-Afrika Borwa a mangwe a mantši - a merafe ka moka - a ganne fascism le semorafe ka go tia.
Speaker notes
Hlalosa gore naga e lego ntweng ga se gantši e kopanego. Ma-Afrikaner a mangwe a be a bona ntwa e le ya Boritane, e sego ya bona, gomme palo ye nnyane e be e thekga Jeremane ya Bonazi ka mafolofolo. O se ke wa e godiša kudu - bontši bja ma-Afrika Borwa a thekgile Allies - eupša e bohlokwa ka gobane mekgatlo ye e bopile dipolitiki ka morago, e godišitše go tsoga ga National Party ka 1948 (yuniti e latelago). Lekantšha seswantšho ka go bolela ma-Afrika Borwa a mantši ao a ganne fascism.
Lefelo la gae
Ntwa e fetošitše bophelo bja letšatši le letšatši le ikonomi bakeng sa batho bao ba sa kago ba tloga Afrika Borwa.
Ka banna ba le kgole ba lwa, basadi ba ile ba tsena mešomong ya difeketheri le ya diofisi ka bontši bjo bogolo. Difeketheri di fetogela go dira dithoto tsa ntwa, tšeo di godišitšego indasteri ya Afrika Borwa gomme tša goga bašomi ba bantši ba bathobaso go tsena metseng.
- Dithoto tse bjalo ka phetlholo (petrol) le dijo di ile tša abelwa ka tekanyo gomme ditheko tša namelela.
- Kgolo ya lebelo ya indasteri e oketša go hudugela metseng ga ma-Afrika le go tlala ka mo go feteletšego metsana (ditownship).
- Diphetogo tše tsa nako ya ntwa di thušitše go beakanya lefelo bakeng sa dintwa tsa dipolitiki tsa bo-1940 le bo-1950.
Speaker notes
Kgokaganya ntwa le diphetogo tsa leago le ikonomi tseo baithuti ba ka di kwešišago. Kgopolo ye bohlokwa ke gore ntwa kua pele e feleditše ka phetogo ka gae: mešomo ya basadi, kgolo ya indasteri, gomme ka godimo ga tšohle sekgoba sa bašomi ba ma-Afrika ba hudugela metseng. Go hudugela metseng mo - le maemo a mabe a tlilego nao - go kgokagane thwii le dipolitiki tsa kganetšo tsa yuniti ya CAPS e latelago ka 1948 le bo-1950.
Ka fao ntwa e feleditšego - le ditshenyagalelo tsa yona
Go fihla ka 1945 maatla a Axis a be a fentšwe, eupša ka ditshenyagalelo tse kgolo tsa botho.
Jeremane e ile ya ineela ka Mei 1945. Go fediša ntwa kgahlanong le Japane, USA e ile ya lahlela dibomo tsa athomo Hiroshima le Nagasaki ka Agostose 1945, gomme Japane ya ineela. E be e le lekga la mathomo dibetša tsa nuklea di šomišwa ntweng.
- Go fetišwa gore batho ba dimilione tse 60 goba go feta ba hlokofetše - bontši bja bona e le baagi ba tlwaelegilego.
- Bontši bja Yuropa le Asia bo be bo šwaletše marotholong, gomme dimilione tsa batho tša ba bafaladi.
- Ntwa e tlogetše maatla a mabedi a maswa a magolo, USA le USSR, bao phadišano ya bona ya fetogago Ntwa ya go Tonya (Cold War).
Speaker notes
Dikgopolo tse pedi tša go swanela go tsenywa mo: bogolo bja lehu (bontši e le baagi ba tlwaelegilego, e sego mašole feela) le go tla ga mengwaga ya nuklea. Dibomo tsa athomo ke leporogo le go ya go hlogotaba e latelago ya Kreiti ya 9, Mengwaga ya Nuklea le Ntwa ya go Tonya. Ela hloko gore palo ya bahwelwa ke tekanyetšo - bo-rahistori ba fa mehuta e mmalwa. Gatelela gore ntwa ga se ya feleletša mathata; e hlodile phadišano ye kotsi ye mpsha magareng ga USA le USSR. [SME] Ditekanyetšo tsa palo ya bahwelwa di gare ga 60 le 85 milione; netefatša palo yeo puku ya sekolo e e šomišago.
Go aga lefase le leswa: Kopano ya Ditšhaba tsa Lefase
Go tšwa marotholong a ntwa, ditšhaba di lekile go aga tshepediso ya go boloka khutšo.
Rena batho ba Kopano ya Ditšhaba tsa Lefase re ikemišeditše go phološa meloko e tlago go tšwa kotsing ya ntwa... Ketapele ya Charter ya Kopano ya Ditšhaba tsa Lefase, 1945
Ka Junie 1945, ditšhaba tše 50 di kopane San Francisco gomme tša saena Charter ya Kopano ya Ditšhaba tsa Lefase (UN), mokgatlo wa go rarolla dithulano ka khutšo. Tonakgolo ya Afrika Borwa Jan Smuts o thušitše go ngwala ketapele e tumilego ya Charter.
- UN e tšeetše legato la Kopano ya Ditšhaba (League of Nations) e paletšwego ya bo-1920 le bo-1930.
- Ka 1948 UN e amogetše Tsebišo ya Lefase ka Bophara ya Ditokelo tsa Botho.
- Ka mo go makatšago, UN e tla ka morago ya ba lentšu le legolo kgahlanong le kgethollo (apartheid) Afrika Borwa.
Speaker notes
Feleletša thuto ka ditlamorago le kholofelo. Hlalosa boikaketši bjo bogolo bjoo CAPS e nyakago baithuti ba bo lemoge: Smuts o thušitše go ngwala mantšu a mabotse ka ga seriti sa botho bakeng sa UN, eupša mmušo woo a bego a o etile pele o be o sa dumelele bontši bja ma-Afrika Borwa ditokelo ka gae - gomme UN yona yeo ka morago ya sola kgethollo. Kgang ye ke leporogo le maatla la go ya go diyuniti tsa dintlha tsa phetogo tsa Afrika Borwa. Hlalosa 'ketapele' bjalo ka polelo ya go bula ya maikemišetšo.
Seo re se ithutilego
Ntwa ya Lefase ya Bobedi e be e le ntwa ya lefase yeo e bopilego gape lefase ka moka - go akaretša Afrika Borwa.
Re latetše ntwa go tloga disoseng tsa yona (khutšo ye thata, Kgatelelo ya Ikonomi le go tsoga ga batlamedi), go feta dintlha tsa phetogo, letshogo la Holocaust, phetho ya Afrika Borwa ya go lwa le karolo ya mašole a ma-Afrika, bophelo lefelong la gae, gomme mafelelong ditlamorago le go thewa ga Kopano ya Ditšhaba tsa Lefase.
Q. Hlalosa disosa tse pedi tsa Ntwa ya Lefase ya Bobedi. (4 marks)
Q. Ke ka lebaka la eng 1942 (El Alamein le Stalingrad) e hlaloswa bjalo ka ntlha ya phetogo ya ntwa? (4 marks)
Q. Hlalosa ka fao semorafe se amilego tsela yeo ma-Afrika Borwa a bathobaso a bego a dumeletšwe go tsenela ntwa ka yona. (6 marks)
Speaker notes
Šomiša dipotšišo tše tharo bjalo ka mošomo o ngwadilwego goba poledišano ya klase; kabo ya mmetele e latela ditaele tsa CAPS tsa go theilwe godimo ga mothopo le tsa go ngwala mo go okeditšwego. Hlohleletša baithuti go šomiša bohlatse bjo bo lebanego (matšatšikgwedi, maina a bjalo ka Smuts le Job Maseko, mafelo a bjalo ka Tobruk). Tswalela ka go kgokaganya le pele: ditlamorago tsa ntwa - go hudugela metseng, bosetšhaba bja ma-Afrikaner, Ntwa ya go Tonya le UN - ka moka di tsenela thwii diyuniti tse latelago tsa Kreiti ya 9 ka ga Mengwaga ya Nuklea le dintlha tsa phetogo tsa Afrika Borwa ka morago ga 1948.
- Grade
- Grade 9
- Subject
- History
- CAPS topic
- World War II (1939-1945)
- Resource type
- Presentation