Phetohelo ya Diminerale Afrika Borwa
Kamoo ditaemane tsa Kimberley le kgauta ya Witwatersrand di ileng tsa fetola Afrika Borwa ka ho sa feleng - le hore na ke mang ya ileng a lefa theko.
Speaker notes
Qala ka ho botsa baithuti hore na ke eng eo ba seng ba e-na le yona kapa ba e sebedisang e nang le kgauta kapa ditaemane. Hlalosa hore yuniti ena e bolela kamoo ho fumanwa ha diminerale tsena ho ileng tsa fetola Afrika Borwa ho tloha setjhabeng se neng se le sa temo haholo ho ba moruo wa intasteri le wa merafo - le kamoo phetoho eo e ileng ya hahwa hodima mosebetsi wa batho ba batsho o theko e tlase le o laolwang. Bontsha esale pele mekgwa e mmedi: (1) diphuthuhelo tsa diminerale Kimberley le Witwatersrand, le (2) tsamaiso ya mosebetsi wa bofalli le pherekano ya setjhaba eo di e bopileng.
Afrika Borwa pele ho diminerale
Bohareng ba bo-1800 batho ba bangata ba ne ba phela ka mobu, eseng ka merafo kapa difeme.
Pele ho 1867, Afrika e ka boroa e ne e se na diintasteri tse kgolo. Batho ba bangata - balemi ba Maafrika, malapa a Maburu le bajaki ba Manyesemane - ba ne ba phela ka temo le ho alosa dikgomo. Ho ne ho ena le dibaka tse kgolo tse nne tsa dipolotiki: dikoloni tsa Manyesemane tsa Cape le Natal, le direpaboliki tsa Maburu tsa Transvaal le Orange Free State.
- Ditjhaba tsa Maafrika di ne di ntse di laola boholo ba mobu le mosebetsi wa tsona.
- Ho ne ho ena le ditoropo tse fokolang, diporo tse fokolang tsa terene le tjhelete e nyane e sebediswang.
- Ho fumanwa ha diminerale ho ne ho tla fetola tsena tsohle molokong o le mong feela.
Speaker notes
Hatisa ho tswela pele le phetoho. Beha motheo e le hore baithuti ba tsebe ho lekanya hore na Phetohelo ya Diminerale e ne e le e makatsang hakae. Bontsha hore mebuso ya marena a Maafrika e ne e ntse e itshetlehile ka boyona haholo - batho ba ne ba eso itshetlehe ka meputso. Hokela morao ho Term 1 (Phetohelo ya Intasteri Britain), hobane tlhoko ya Britain ya thepa e tala le matsete ke karolo ya lebaka le etsang hore ho epa merafo ho hole ka potlako mona.
Ho fumanwa ditaemane
Lejwana le benyang le ileng la thonngwa haufi le Noka ya Orange le ile la qala phuthuhelo e kgolo ya pele ya diminerale.
Ka 1867 moshanyana e monyane, Erasmus Jacobs, o ile a fumana taemane polasing haufi le Hopetown nokeng ya Orange. Dilemo tse pedi hamorao taemane e kgolo haholoanyane, e ileng ya bitswa Star of South Africa, e ile ya paka hore sebaka sena se ruile ka ditaemane. Dikete tsa batho ba batlang lehlohonolo ba ile ba phalla ho tla teng.
- Dibaka tse ruileng ka ho fetisisa tsa ho tjheka di ne di le ho potoloha seo hamorao e ileng ya eba toropo ya Kimberley.
- Batho ba ile ba tla ba etswa lefatsheng lohle le ho pholletsa le Afrika e ka boroa ho tla tjheka.
- Ditaemane e ne e le 'phuthuhelo' ya pele ya minerale ya Afrika Borwa - qalo ya phetohelo.
Speaker notes
Boloka majwe a mabedi a tummeng a le bonolo: se fumanweng ka 1867 haufi le Hopetown, le Star of South Africa ya 1869 e ileng ya baka phuthuhelo. [SME] Netefatsa mabitso le matsatsi a nepahetseng a majwe a pele le Star of South Africa pele ho tlhahiso - dipale tse tsebahalang di fapana ka dintlha. Ntlha ya bohlokwa ho baithuti ke hore ho fumana ka tshohanyetso ho ile ha qala ho epa merafo ho hoholo ho hlophisitsweng.
Big Hole (Lesoba le Leholo)
Dikete tsa batho ba tjhekang ba ile ba fetola leralla hore e be lesoba le tebileng ka ho fetisisa le tjhekilweng ka matsoho lefatsheng.
Kimberley, basebetsi ba merafo ba ne ba tjheka ba theohela ka kotloloho lejweng le nang le ditaemane. Motjheki ka mong o ne a sebetsa claim e nyane (karolo ya mobu ya ho tjheka), mme ha di-claim di theohela botebong sebaka sohle sa fetoha sekoti se le seng se seholo - Big Hole. E ile ya thatafala mme ya kotsi ho sebetsa ka matsoho, mme ke dikhamphani feela tse nang le tjhelete e ngata tse neng di ka tswela pele ho epa.
- Kimberley e ile ya potlaka ho ba e nngwe ya ditoropo tse kgolo ka ho fetisisa naheng.
- Ho epa ka botebo ho ne ho hloka mitjhini, tjhelete le basebetsi ba bangata.
- Batjheki ba banyane ba ile ba rekwa butle butle ke dikhamphani tse kgolo.
Speaker notes
Sebedisa Big Hole ho etsa hore boholo bo utlwahale - ke setshwantsho seo baithuti ba ka beng ba se utlwile kapa ba se etetse. Ntlha ya thuto ke ya moruo: ho tjheka ka matsoho ke batho ka bomong ho ne ho ke ke ha tswela pele ha merafo e ntse e teba, kahoo ho epa ho ile ha fetohela ho dikhamphani tse nang le tjhelete e ngata le basebetsi ba meputso. Sena se lokisetsa slaete e latelang mabapi le monopoli le Rhodes.
Rhodes, Barnato le De Beers
Ka 1888 khamphani e le nngwe e ne e laola hoo e batlang e le kaofela ha ho epa ditaemane Kimberley.
Cecil John Rhodes le mohanyetsi wa hae Barney Barnato ka bomong ba ile ba reka di-claim ho fihlela, ka 1888, ba kopana ho theha De Beers Consolidated Mines. Sena se ile sa fa De Beers monopoli e batlang e feletse - taolo ya boholo ba tlhahiso ya ditaemane ya Afrika Borwa. Rhodes o ile a sebedisa leruo la hae ho fumana matla a maholo a dipolotiki Cape.
- Monopoli e bolela hore khamphani e le nngwe e laola intasteri yohle.
- Ho laola phano ho ile ha dumella De Beers ho boloka ditheko tsa ditaemane di le hodimo.
- Rhodes e ile ya eba Tonakgolo ya Koloni ya Cape ka 1890.
Speaker notes
Hlahisa lentswe monopoli ka ho hlaka - ke kgopolo ya bohlokwa ya CAPS bakeng sa sehlooho sena. Hlalosa hore na hobaneng De Beers e ne e batla ho laola phano: ditaemane tse fokolang mmarakeng di boloka ditheko di le hodimo. Hape hlokomedisa kamano dipakeng tsa matla a moruo le a dipolotiki: Rhodes o ile a fetola leruo la merafo ho ba taolo ya dipolotiki, e leng ho bohlokwa hamorao bakeng sa melao ya mobu le mosebetsi. Hlokomela ditakatso tsa Rhodes tsa ho atolosa ntle le ho fana ka dintlha tse ngata haholo.
Kgauta Witwatersrand
Ka 1886 basebetsi ba merafo ba ile ba fumana tshimo ya kgauta e ruileng ka ho fetisisa lefatsheng qhwebeng e Transvaal.
Ka 1886 kgauta e ile ya fumanwa Main Reef ya Witwatersrand ('Qhweba ya Metsi a Masweu') repaboliking ya Maburu ya Transvaal. Hoo e batlang e le bosiu bo le bong toropo ya merafo ya Johannesburg e ile ya hlaha. Tshimo ena ya kgauta e ile ya eba e kgolo ka ho fetisisa lefatsheng mme ya hulela tjhelete, batho le diporo tsa terene ho yona.
- Kgauta e ile ya etsa hore repaboliki e futsanehileng ya Transvaal e ipone e ruile ebile e le bohlokwa ka tshohanyetso.
- Johannesburg e ile ya hola ho tloha nageng e bulehileng ho ya toropong e phethehileng ka dilemo tse seng kae feela.
- Britain jwale e ne e ena le lebaka le matla la ho batla taolo ya Transvaal.
Speaker notes
Fana ka moelelo wa Witwatersrand ('qhweba ya metsi a masweu') le letsatsi la 1886. [SME] Histori e tsebahalang e fa George Harrison sebaka sa ho fumana ka 1886 polasing ya Langlaagte; netefatsa hore na ke mang ya fumaneng le lebitso le nepahetseng la polasi pele ho tlhahiso, kaha mehlodi e a fapana. Ntlha e kgolo ya thuto ke hore kgauta e ile ya fetisetsa setsi sa moruo Transvaal mme ya beha Afrika Borwa tseleng e yang kgohlanong dipakeng tsa Britain le direpaboliki tsa Maburu.
Hobaneng kgauta e ne e hloka tjhelete e ngata
Kgauta ya Witwatersrand e ne e le botebong ebile e le tshesane, kahoo ho e epa ho ne ho hloka matsete a maholo.
E tebileng
Kgauta e ne e le hole ka tlasa mobu, kahoo mekoti (shafts) e ne e tlameha ho epuwa dimithara tse makgolo tlase.
E turang
Mitjhini, diqhomane le ho sebetsa kgauta di ne di hloka tjhelete eo e leng dikhamphani tse ruileng feela tse neng di ena le yona.
E laolwang
Di-'mining houses' tse seng kae le 'Randlords' di ile tsa laola tshimo yohle ya kgauta.
Speaker notes
Hlalosa hore ho fapana le ditaemane tsa noka (alluvial) tseo ka dinako tse ding o neng o ka di thonga, kgauta ya Witwatersrand e ne e kwaletswe lejweng botebong ka tlasa mobu ebile e le ka bongata bo tlase. Sena se ne se bolela hore batho ka bomong ba ne ba ke ke ba e epa - e ne e hloka matsete, boenjenere le mosebetsi o theko e tlase ka bongata bo boholo. Hlahisa lentswe 'Randlords' bakeng sa beng ba merafo ba ruileng. Slaete ena ke borokgo bo yang potsong ya mosebetsi: ho etsa hore kgauta ya botebo e be le phaello, beng ba ne ba hloka ho boloka meputso e le tlase.
Tsamaiso ya mosebetsi wa bofalli
Merafo e ne e sebetsa ka mosebetsi wa banna ba batsho ba neng ba tsamaya hole le malapa a bona ho ya sebetsa.
Merafo e ne e hloka dikete tsa basebetsi ba neng ba tla amohela meputso e tlase. Beng ba ile ba hira banna ba batsho ho tloha Afrika e ka boroa yohle ka dikonteraka tse kgutshwane. Basebetsi bana ba bofalli ba ne ba siya malapa a bona, ba sebetsa merafong dikgwedi, ebe ba kgutlela hae. Malapa a bona a ne a sala kwana mahaeng.
- Basebetsi ba ne ba lefuwa hanyane haholo ho feta basebetsi ba basweu ba merafo bakeng sa mesebetsi e thata le e kotsi haholoanyane.
- Hobane ba ne ba tla ba ntano tsamaya, beng ba ne ba sa tlameha ho lefella matlo a malapa.
- Tsamaiso ena e ile ya arola malapa mme ya qhala mahae ka banna ba batjha.
Speaker notes
Ena ke pelo ya setjhaba ya sehlooho - e sebetse ka botebo le ka kutlwelobohloko. Hlakisa mabaka a hlophisitsweng ka boomo: mosebetsi wa bofalli o ile wa boloka meputso e le tlase mme wa dumella beng ho qoba ho lefella ho lula ha malapa a basebetsi. Hatisa ditshenyehelo tsa botho - dikarohano tse telele, malapa a arohaneng, le mahae a saletsweng ke banna ba dilemo tsa ho sebetsa ba fokolang. Hokahanya le tsamaiso ya diriserefe e neng e fepa merafo ka basebetsi.
Tsamaiso ya di-compound
Basebetsi ba bofalli ba ne ba beuwa ka di-compound tse kwetsweng tsa banna feela tlasa taolo e thata.
Kimberley le hamorao merafong ya kgauta, basebetsi ba batsho ba ne ba beuwa ka di-compound (tse bitswang le dihostele) - dikampo tse ageletsweng moo banna ba bangata ba neng ba phela ba tlaletsane, ba le hole le malapa a bona. Merafong ya ditaemane di-compound di ne di kwetswe, ka karolo e nngwe ho thibela basebetsi ho pata ditaemane. Bophelo ka hare bo ne bo laolwa ka thata.
- Basebetsi ba ne ba arohantswe le malapa le le toropo e pharaletseng.
- Maemo a ne a tletse batho, mme mosebetsi wa ka tlasa mobu o ne o le kotsi.
- Tsamaiso ya di-compound e ile ya nolofalletsa beng ho laola basebetsi.
Speaker notes
Hlalosa mabaka a mabedi ao di-compound di neng di le bohlokwa ho beng: taolo ya basebetsi le, merafong ya ditaemane, ho thibela bosholu ba ditaemane. Boloka moya o le wa dintlha empa o se ke wa fokotsa boima - dikampo tse tletseng batho, karohano ya malapa le mosebetsi o kotsi wa ka tlasa mobu. Hlokomela hore tsamaiso ya di-compound le dihostele e ile ya bopa ditoropo tsa Afrika Borwa le ho epa merafo ka lekgolo la dilemo hamorao. Qoba dintlha tse sa hlokahaleng; e boloke e loketse dilemo.
Makgetho, mobu le melao ya dipase
Mebuso e ile ya sebedisa melao ho sutumetsa batho ba Maafrika ho tswa mobung ho ba isa merafong.
Ho netefatsa hore merafo e na le basebetsi ba lekaneng ba theko e tlase, mebuso e ile ya sebedisa molao. Makgetho (a kang lekgetho la ntlo le la hlooho) a ne a tlameha ho lefuwa ka tjhelete, ho qobella banna ba Maafrika ho fumana meputso. Melao ya dipase e ne e laola moo batho ba batsho ba neng ba ka tsamaya le ho phela teng, mme tahlehelo ya mobu e ne e bolela hore batho ba fokolang ba ka phela ka temo feela.
- Glen Grey Act (1894) ya Rhodes e ile ya sebedisa lekgetho la mosebetsi ho sutumetsa banna mosebetsing.
- Melao ya dipase e ile ya etsa hore e be tlolo ya molao ho tsamaya ntle le dipampiri tse nepahetseng.
- Hamorao Natives Land Act ya 1913 e ile ya nka boholo ba mobu wa temo ho batho ba Maafrika.
Speaker notes
Slaete ena e bontsha mokgwa wa taolo ya mosebetsi - kgopolo ya sehloohong ya CAPS: Phetohelo ya Diminerale e ne e sa sebetse ka basebetsi ba ithaopileng feela, empa ka melao e neng e fa batho boikgethelo bo fokolang. Hlalosa sesebediswa se seng le se seng ka bonolo: makgetho a tjhelete a ile a qobella mosebetsi wa meputso, melao ya dipase e ile ya laola motsamao, tahlehelo ya mobu e ile ya tlosa monyetla wa temo e itshetlehileng ka boyona. Land Act ya 1913 e tla kamora nako ena empa e bontsha moo mokgwa o ileng wa lebisa teng; e hlokomedise e le borokgo bo yang dihloohong tsa hamorao.
Phetohelo ya Diminerale, 1867-1913
- 1867 Taemane ya pele e fumanwa haufi le Hopetown
- 1871 Phuthuhelo ya ditaemane le ho tjheka Kimberley
- 1886 Kgauta e fumanwa Witwatersrand; Johannesburg e thehwa
- 1888 De Beers Consolidated Mines e thehwa
- 1894 Glen Grey Act e sutumetsa Maafrika mosebetsing wa meputso
- 1899-1902 Ntwa ya Afrika Borwa (Anglo-Boer) ka taolo ya merafo
- 1913 Natives Land Act e teba ho amohuwa ha mobu
Speaker notes
Sebedisa sena ho kopanya tatellano pele o etsa diphetho. Kopa baithuti ho hlokomela diphuthuhelo tse pedi (ditaemane ebe kgauta) le kamoo taolo e ileng ya fetela ka potlako ho dikhamphani tse kgolo. Supa ntwa ya 1899-1902 e le ka karolo e nngwe ntwa ya hore na ke mang ya tla laola ditshimo tsa kgauta, le 1913 e le nako eo tahlehelo ya mobu e ileng ya fetoha molao wa naha. [SME] Netefatsa hore letsatsi la ho tjheka Kimberley (le atisang ho fanwa e le 1871) le lumellana le buka ya thuto e sebediswang.
Naha e fetotsweng ka hlooho
Molokong o le mong, ho epa merafo ho ile ha fetola moo batho ba neng ba phela teng, kamoo ba neng ba sebetsa kateng le hore na ke mang ya nang le matla.
Phetohelo ya Diminerale e ile ya etsa hore Afrika Borwa e be naha ya intasteri. Ditoropo, diporo tsa terene le dibanka di ile tsa hola ka potlako, mme leruo le leholo la phallela ho beng ba merafo le ho Britain. Empa leruo leo le ne le hahilwe hodima mosebetsi wa batho ba batsho o theko e tlase le o laolwang, dikarohano tse tebileng tsa morabe le ho qhaqhana ha bophelo ba lelapa mahaeng. Dikarohano tsena di ile tsa bopa Afrika Borwa nako e telele nakong e tlang.
- Diporo tsa terene, ditoropo le dibanka di ile tsa ata ho pholletsa le naha.
- Ditjhaba tsa Maafrika di ile tsa lahlehelwa ke mobu, dikgomo le taolo ya mosebetsi wa tsona.
- Kgohlano ka ditshimo tsa kgauta e ile ya thusa ho baka Ntwa ya Afrika Borwa (1899-1902).
Speaker notes
Etsa qeto e kgolo: Phetohelo ya Diminerale e ile ya nchafatsa moruo empa ya etsa jwalo ka ho se lekane, ya tiisa tatellano ya morabe eo ho yona batho ba batsho ba Afrika Borwa ba neng ba fana ka mosebetsi mme ba lahlehelwa ke mobu ha beng le Britain ba fumana leruo. Hokahanya pele le Ntwa ya Afrika Borwa (kgohlano ka kgauta) le tsamaiso ya kgethollo ya morao (apartheid), e ileng ya haha hodima mekgwa ena ya mosebetsi le mobu. Boloka tlhahlobo e lokileng ebile e thehilwe hodima bopaki.
Seo re ithutileng sona
Phetohelo ya Diminerale e ile ya theha Afrika Borwa ya sejwalejwale - mme ya beha mokgwa wa ho se lekane o ileng wa latela.
Ditaemane Kimberley le kgauta Witwatersrand di ile tsa fetola setjhaba sa temo hore e be sa intasteri molokong o le mong. Ho epa merafo ho ile ha theha leruo le leholo, ditoropo le diporo tsa terene, empa ho ne ho itshetlehile hodima tsamaiso ya mosebetsi wa bofalli, tsamaiso ya di-compound le melao e ileng ya qobella batho ba Maafrika mosebetsing o lefuwang hanyane.
Q. Hlalosa hore na hobaneng ho fumanwa ha kgauta Witwatersrand ho ne ho le bohlokwa hakaalo ho Afrika Borwa. (4 marks)
Q. Tsamaiso ya mosebetsi wa bofalli e ne e le eng, mme e ile ya ama malapa a Maafrika le dibaka tsa mahae jwang? (6 marks)
Q. Hlalosa ditsela tse pedi tseo mebuso e ileng ya sebedisa melao (e kang makgetho kapa melao ya dipase) ho qobella batho ho sebetsa merafong. (4 marks)
Speaker notes
Kwala kamano dipakeng tsa mekgwa e mmedi: diphuthuhelo tsa diminerale le tsamaiso ya mosebetsi e ileng ya etsa hore di be le phaello. Sebedisa dipotso tse tharo e le mosebetsi o ngotsweng kapa puisano ya sehlopha; kabo ya matshwao e bontsha mekgwa ya CAPS ya ho thehwa hodima mohlodi le ho ngola ho atolositsweng. Hopotsa baithuti hore sehlooho sena se lokisetsa diyuniti tsa hamorao - Ntwa ya Afrika Borwa, kgethollo le qetellong apartheid tsohle di haha hodima mekgwa ya mobu le mosebetsi e bopilweng mona.
- Grade
- Grade 8
- Subject
- History
- CAPS topic
- The Mineral Revolution in South Africa
- Resource type
- Presentation