Phetogo ya Diminerale kua Afrika Borwa
Ka moo ditaamane kua Kimberley le gauta godimo ga Witwatersrand di fetotšego Afrika Borwa go ya go ile - le gore ke mang yo a lefetšego tefelo.
Speaker notes
Thoma ka go botšiša baithuti gore ke eng seo ba šetšego ba na le sona goba ba se dirišago se se nago le gauta goba ditaamane. Hlaloša gore karolo ye e hlalosa ka moo go hwetšwa ga diminerale tše go fetotšego Afrika Borwa go tšwa setšhabeng seo se bego se phela kudu ka temo go ya ekonoming ya diintaseteri le meepo - le ka moo phetogo yeo e agilwego godimo ga mošomo wa batho ba bantsho wo o bego o lefša ka tšhelete ye nnyane ebile o laolwa. Šupa dikarolo tše pedi: (1) diphulo tša diminerale kua Kimberley le Witwatersrand, le (2) tshepedišo ya mošomo wa bafalatši le tlhakahlakano ya setšhaba yeo e e hlodilego.
Afrika Borwa pele ga diminerale
Bogareng bja bo-1800 batho ba bantši ba be ba phela ka naga, e sego ka meepo goba difeketori.
Pele ga 1867, borwa bja Afrika bo be bo se na diintaseteri tše dikgolo. Batho ba bantši - balemi ba Maafrika, malapa a Maboere le badudi ba Maburithania - ba be ba phela ka temo le go diša dikgomo. Go be go na le mafelo a mane a magolo a dipolitiki: dikoloni tša Maburithania tša Cape le Natal, le direpabliki tša Maboere tša Transvaal le Orange Free State.
- Ditšhaba tša Maafrika di be di sa laola bontši bja naga le mošomo wa tšona.
- Go be go na le ditoropo tše mmalwa, diporo tša ditimela tše mmalwa le tšhelete ye nnyane yeo e bego e šoma.
- Go hwetšwa ga diminerale go be go tla fetoša tše ka moka mo molokong o tee.
Speaker notes
Gatelela go tšwelapele le phetogo. Beakanya boemo bja motheo gore baithuti ba kgone go ela ka moo Phetogo ya Diminerale e bego e le ye kgolo ka gona. Šupa gore dibušo tša dikgoši tša Maafrika di be di sa itekanetše ka botšona - batho ba be ba se na go ithekga ka meputso. Kgokaganya morago le Kotara ya 1 (Phetogo ya Diintaseteri kua Brithania), ka gobane tlhokego ya Brithania ya dilo tša tlhago le peeletšo ke karolo ya lebaka leo go epa go gotšego ka pela mo.
Ditaamane di a hwetšwa
Legakwa le le phadimago leo le topilwego kgauswi le Noka ya Orange le thomile phulo ya pele ye kgolo ya diminerale.
Ka 1867 mošemanyana, Erasmus Jacobs, o hweditše taamane polaseng kgauswi le Hopetown Nokeng ya Orange. Mengwaga ye mebedi ka morago taamane ye kgolo kudu, yeo ka morago e bitšwago Star of South Africa (Naledi ya Afrika Borwa), e ile ya hlatsela gore lefelo leo le be le humile ka ditaamane. Dikete tša banyaki ba mahumo ba ile ba tsenelela.
- Meepo ye e humilego kudu e be e le kgauswi le seo se ilego sa ba toropo ya Kimberley.
- Batho ba tlile go tšwa lefaseng ka bophara le go tšwa borwa bja Afrika go epa.
- Ditaamane e be e le 'phulo' ya pele ya diminerale ya Afrika Borwa - mathomo a phetogo.
Speaker notes
Boloka maswika a mabedi a a tumilego a le bonolo: go hwetšwa ga 1867 kgauswi le Hopetown, le Star of South Africa ya 1869 yeo e thomilego phulo. [SME] Netefatša leina le letšatši la nnete la maswika a mathomo le Star of South Africa pele ga tšweletšo - dipego tša setšhaba di fapana ka dintlha. Ntlha ye bohlokwa go baithuti ke gore go hwetšwa ga tšhoganetšo go thomile go epa mo gogolo, mo go rulagantšwego.
Molete o Mogolo (The Big Hole)
Dikete tša baepi ba fetošitše mmoto go ba molete o o epilwego ka seatla o o tseneletšego kudu lefaseng.
Kua Kimberley, baepi ba ile ba epa ba lebile fase ka gare ga leswika leo le nago le ditaamane. Moepi yo mongwe le yo mongwe o be a šoma claim ye nnyane (karolo ya naga yeo a e laotšego), gomme ge di-claim di tsenelela go ya fase lefelo ka moka la ba molete o mogolo kudu - Molete o Mogolo. Go ile gwa thata ebile gwa ba kotsi go šoma ka seatla, gomme ke dikhamphani fela tšeo di nago le tšhelete ye ntši tšeo di ilego tša kgona go tšwela pele ka go epa.
- Kimberley ka pela ya ba ye nngwe ya ditoropo tše dikgolo kudu nageng.
- Go epa mo go tseneletšego go be go nyaka dimitšhini, tšhelete le badiri ba bantši.
- Baepi ba banyenyane ba ile ba rekwa ka go nanya ke dikhamphani tše dikgolo.
Speaker notes
Diriša Molete o Mogolo go dira gore bogolo bo kwešišege - ke lefelo le tsebjago leo baithuti ba ka bego ba kwele ka lona goba ba le etetše. Ntlha ya go ruta ke ya ekonomi: go epa ka seatla ga batho ka bomong go be go ka se tšwele pele ge meepo e tsenelela, ka gona go epa go ile gwa fetogela go dikhamphani tše di nago le tšhelete le badiri ba meputso. Se se beakanya seslaete se se latelago ka monopoli le Rhodes.
Rhodes, Barnato le De Beers
Ka 1888 khamphani e tee e be e laola mo e nyakilego go ba go epa ka moka ga ditaamane kua Kimberley.
Cecil John Rhodes le mophadišani wa gagwe Barney Barnato ba ile ba reka di-claim go fihlela, ka 1888, ba kopana go hloma De Beers Consolidated Mines. Se se file De Beers monopoli ye e nyakilego go felela - taolo ya bontši bja tšweletšo ya ditaamane ya Afrika Borwa. Rhodes o dirišitše mahumo a gagwe go hwetša maatla a magolo a dipolitiki kua Cape.
- Monopoli e ra gore khamphani e tee e laola intaseteri ka moka.
- Go laola kabo go dumeletše De Beers go boloka ditheko tša ditaamane di le godimo.
- Rhodes o ile a ba Tonakgolo ya Koloni ya Cape ka 1890.
Speaker notes
Tsebiša lentšu monopoli ka mo go kwešišegago - ke kgopolo ye bohlokwa ya CAPS ya sehlogo se. Hlaloša gore ke ka lebaka la eng De Beers e be e nyaka go laola kabo: ditaamane tše mmalwa mmarakeng di boloka ditheko di le godimo. Šupa gape kgokagano magareng ga maatla a ekonomi le a dipolitiki: Rhodes o fetotše mahumo a meepo go ba taolo ya dipolitiki, seo se lego bohlokwa ka morago go melao ya naga le mošomo. Ela hloko dikganyogo tša Rhodes tša go katološa ntle le go tsenelela kudu.
Gauta godimo ga Witwatersrand
Ka 1886 baepi ba hweditše lefelo la gauta le le humilego kudu lefaseng godimo ga mmoto kua Transvaal.
Ka 1886 gauta e hweditšwe ka Main Reef ya Witwatersrand ('Mmoto wa Meetse a Mašweu') ka repabliki ya Maboere ya Transvaal. Mo e nyakilego go ba bošego bo tee toropo ya meepo ya Johannesburg ya thoma. Lefelo le la gauta la ba le legolo kudu lefaseng gomme la gogela tšhelete, batho le diporo tša ditimela go lona.
- Gauta e ile ya dira gore repabliki ye e diilago ya Transvaal e be ye e humilego ye bohlokwa ka bjako.
- Johannesburg e ile ya gola go tšwa nageng ye e bulegilego go ba toropokgolo ye e swaregilego mo mengwageng e sego kae fela.
- Brithania bjale e be e na le lebaka le maatla la go nyaka go laola Transvaal.
Speaker notes
Fana ka tlhaloso ya Witwatersrand ('mmoto wa meetse a mašweu') le letšatši la 1886. [SME] Histori ya setšhaba e fa George Harrison mo go hwetšweng ga 1886 polaseng ya Langlaagte; netefatša go abelwa ga seo le leina le nepagetšego la polase pele ga tšweletšo, ka ge methopo e fapana. Ntlha ye kgolo ya go ruta ke gore gauta e fetotše bogare bja ekonomi go ya Transvaal gomme ya beya Afrika Borwa tseleng ya ntwa magareng ga Brithania le direpabliki tša Maboere.
Lebaka leo gauta e bego e nyaka tšhelete ye ntši
Gauta ya Witwatersrand e be e le ka fase kudu ebile e le ye tshesane, ka gona go e epa go be go nyaka peeletšo ye kgolo.
Ka fase
Gauta e be e le ka fase ga lefase kgole, ka gona mesima (shafts) e be e swanetše go epša makgolo a dimetara go ya fase.
Ya theko ye godimo
Dimitšhini, diphatlo le go šoma minerale go be go nyaka tšhelete yeo e bego e na le dikhamphani tše humilego fela.
Ye e laolwago
Dikhamphani tša meepo tše mmalwa le 'Randlords' ba ile ba laola lefelo ka moka la gauta.
Speaker notes
Hlaloša gore go fapana le ditaamane tša alluvial tšeo ka dinako tše dingwe o bego o ka di topa, gauta ya Witwatersrand e be e notletšwe ka leswikeng ka fase kudu ga lefase ka bontši bjo bonyenyane. Se se ra gore batho ka bomong ba be ba ka se e epe - e be e nyaka tšhelete ya peeletšo, boenjiniere le mošomo wo o lefšago ka tšhelete ye nnyane ka bogolo bjo bogolo. Tsebiša lereo 'Randlords' bakeng sa beng ba meepo ba humilego. Seslaete se ke leporogo go ya potšišong ya mošomo: go dira gore gauta ya ka fase e lefe, beng ba be ba swanetše go boloka meputso e le ye nnyane.
Tshepedišo ya mošomo wa bafalatši
Meepo e be e šoma ka mošomo wa banna ba bantsho bao ba bego ba sepela kgole le magae go yo šoma.
Meepo e be e nyaka dikete tša badiri bao ba bego ba tla amogela meputso ye menyane. Beng ba meepo ba be ba thwala banna ba bantsho go tšwa borwa bja Afrika ka moka ka dikonteraka tše dikopana. Badiri ba bafalatši ba ile ba tlogela malapa a bona, ba šoma meepong dikgwedi, gomme ba boela gae. Malapa a bona a šala kua mafelong a magaeng.
- Badiri ba be ba lefša tše nnyane kudu go feta baepi ba bašweu bakeng sa mešomo ye e thata, ye e nago le kotsi kudu.
- Ka ge ba be ba etla ba boa, beng ba meepo ba be ba sa swanela go lefela madulo a malapa.
- Tshepedišo ye e ile ya arola malapa gomme ya ntšha banna ba bafsa magaeng.
Speaker notes
Se ke pelo ya setšhaba ya sehlogo - se swara ka tshwarelelo le ka kwelobohloko. Dira gore go hlaloge boikemišetšo: mošomo wa bafalatši o bolokile meputso e le ye nnyane gomme wa dumelela beng go phema go lefela madulo a malapa a badiri. Gatelela ditshenyagalelo tša batho - dikarogano tše telele, malapa a a arogantšwego, le magae a šetšwego a hloka banna ba mengwaga ya go šoma. Kgokaganya le tshepedišo ya diriserefe (reserves) yeo e fepilego badiri go ya meepong.
Tshepedišo ya dikhampong (compound)
Badiri ba bafalatši ba be ba dula ka dikhampong tše di tswaletšwego tša banna fela ka fase ga taolo ye thata.
Kua Kimberley le ka morago meepong ya gauta, badiri ba bantsho ba be ba dula ka dikhampong (tšeo gape di bitšwago dihostele) - meago ye e ageletšwego moo banna ba bantši ba bego ba dula ba tletše mmogo, kgole le malapa a bona. Meepong ya ditaamane dikhampong di be di tswaletšwe, ka karolo go thibela badiri go uta ditaamane. Bophelo ka gare bo be bo laolwa ka thata.
- Badiri ba be ba aroganywa le malapa a bona le toropo ka bophara.
- Maemo a be a tletše, gomme mošomo wa ka fase ga lefase o be o na le kotsi.
- Tshepedišo ya dikhampong e ile ya dira gore go be bonolo go beng go laola badiri.
Speaker notes
Hlaloša mabaka a mabedi ao dikhampong di bego di le bohlokwa go beng: taolo ya badiri gomme, meepong ya ditaamane, go thibela bohodu bja ditaamane. Boloka segalo se le sa nnete eupša o se ke wa nolofatša bothata - dibaraka tše di tletšego, karoganyo ya malapa le mošomo wo o nago le kotsi wa ka fase ga lefase. Ela hloko gore tshepedišo ya dikhampong le dihostele e bopile ditoropokgolo tša Afrika Borwa le go epa ka ngwagakgolo ka morago. Phema dintlha tše di sa nyakegego; boloka go swanela mengwaga.
Metšhelo, naga le melao ya diphasa (pass laws)
Mebušo e dirišitše melao go koba batho ba Maafrika nageng le go ba iša meepong.
Go netefatša gore meepo e na le badiri ba bantši bao ba lefšago ka tšhelete ye nnyane, mebušo e dirišitše molao. Metšhelo (go swana le metšhelo ya dintlo le ya dihlogo) e be e swanetše go lefšwa ka tšhelete, go gapeletša banna ba Maafrika go šomela meputso. Melao ya diphasa e laola moo batho ba bantsho ba bego ba ka sepela le go dula gona, gomme go lahlegelwa ke naga go ra gore batho ba mmalwa ba be ba ka phela ka temo fela.
- Glen Grey Act (1894) ya Rhodes e dirišitše motšhelo wa mošomo go gapeletša banna go šoma.
- Melao ya diphasa e ile ya dira gore e be tlolo ya molao go sepela ntle le dipampiri tše di nepagetšego.
- Ka morago Natives Land Act ya 1913 e ile ya tšea bontši bja naga ya temo go batho ba Maafrika.
Speaker notes
Seslaete se se bontšha metšhene ya taolo ya mošomo - kgopolo ye bohlokwa ya CAPS: Phetogo ya Diminerale ga se ya šoma ka badiri bao ba ratago fela, eupša ka melao yeo e filego batho kgetho ye nnyane. Hlaloša sedirišwa se sengwe le se sengwe ka bonolo: metšhelo ya tšhelete e gapeleditše mošomo wa meputso, melao ya diphasa e laotše go sepela, go lahlegelwa ke naga go tlošitše kgetho ya temo ya go itekanela. Land Act ya 1913 e tla ka morago ga nako ye eupša e bontšha moo mokgwa o lebilego gona; e šupe e le leporogo go ya dihlogong tša ka morago.
Phetogo ya Diminerale, 1867-1913
- 1867 Taamane ya pele e hwetšwa kgauswi le Hopetown
- 1871 Phulo ya ditaamane le meepo kua Kimberley
- 1886 Gauta e hwetšwa godimo ga Witwatersrand; Johannesburg e thewa
- 1888 De Beers Consolidated Mines e a hlongwa
- 1894 Glen Grey Act e gapeletša Maafrika mošomong wa meputso
- 1899-1902 Ntwa ya Afrika Borwa (Anglo-Boer) ka ga taolo ya meepo
- 1913 Natives Land Act e godiša go amogwa ga naga
Speaker notes
Diriša se go kopanya tatelano pele ga go dira diphetho. Kgopela baithuti go lemoga diphulo tše pedi (ditaamane gomme ka morago gauta) le ka moo taolo e fetetšego ka pela go dikhamphani tše dikgolo. Šupa ntwa ya 1899-1902 e le ka karolo ntwa ka ga gore ke mang yo a bego a tla laola mafelo a gauta, le go 1913 e le nako yeo go lahlegelwa ke naga go bilego molao wa bosetšhaba. [SME] Netefatša gore letšatši la meepo ya Kimberley (leo gantši le fiwago e le 1871) le sepelelana le puku ya thuto yeo e dirišwago.
Naga ye e phethogantšwego ka botlalo
Molokong o tee, go epa go fetotše moo batho ba bego ba dula gona, ka moo ba bego ba šoma ka gona le gore ke mang yo a swerego maatla.
Phetogo ya Diminerale e dirile Afrika Borwa naga ya diintaseteri. Ditoropokgolo, diporo tša ditimela le dipanka di ile tša gola ka pela, gomme mahumo a magolo a elela go beng ba meepo le go Brithania. Eupša mahumo ao a agilwe godimo ga mošomo wa batho ba bantsho wo o lefšago ka tšhelete ye nnyane wo o laolwago, dikarogano tše kgolo tša semorafe le go phušolwa ga bophelo bja malapa a magaeng. Dikarogano tše di ile tša bopa Afrika Borwa go ya pele kgale.
- Diporo tša ditimela, ditoropo le dipanka di ile tša phatlalala nageng ka moka.
- Ditšhaba tša Maafrika di ile tša lahlegelwa ke naga, dikgomo le taolo ya mošomo wa tšona.
- Phadišano ka mafelo a gauta e thušitše go baka Ntwa ya Afrika Borwa (1899-1902).
Speaker notes
Dira sephetho se segolo: Phetogo ya Diminerale e ile ya ntlafatša ekonomi eupša ya dira bjalo ka go se lekalekane, ya tia thulaganyo ya semorafe yeo ka yona maAfrika Borwa a bantsho a ilego a fana ka mošomo gomme a lahlegelwa ke naga mola beng le Brithania ba hwetša mahumo. Kgokaganya go ya pele le Ntwa ya Afrika Borwa (phadišano ka gauta) le go tshepedišo ya kgethologanyo (apartheid) ya ka morago, yeo e agilwego godimo ga mekgwa ye ya mošomo le naga. Boloka tshekatsheko e le ye e lokilego ye e theilwego godimo ga bohlatse.
Seo re ithutilego sona
Phetogo ya Diminerale e hlodile Afrika Borwa ya sebjalebjale - gomme ya beakanya mokgwa wa go se lekalekane wo o latetšego.
Ditaamane kua Kimberley le gauta godimo ga Witwatersrand di fetotše setšhaba sa temo go ba sa diintaseteri mo molokong o tee. Go epa go hlodile mahumo a magolo, ditoropokgolo le diporo tša ditimela, eupša go be go ithekgile ka tshepedišo ya mošomo wa bafalatši, tshepedišo ya dikhampong le melao yeo e gapeleditšego batho ba Maafrika mošomong wo o lefšago ka tšhelete ye nnyane.
Q. Hlaloša gore ke ka lebaka la eng go hwetšwa ga gauta godimo ga Witwatersrand go bego go le bohlokwa kudu go Afrika Borwa. (4 marks)
Q. Tshepedišo ya mošomo wa bafalatši e be e le eng, gomme e ile ya ama malapa a Maafrika le mafelo a magaeng bjang? (6 marks)
Q. Hlaloša mekgwa ye mebedi yeo mebušo e dirišitšego melao ka yona (go swana le metšhelo goba melao ya diphasa) go gapeletša batho go šoma meepong. (4 marks)
Speaker notes
Tswalela sediko magareng ga dikarolo tše pedi: diphulo tša diminerale le tshepedišo ya mošomo yeo e di dirilego gore di be le poelo. Diriša dipotšišo tše tharo e le mošomo wo o ngwadilwego goba poledišano ya klase; kabo ya maswao e swantšha mekgwa ya CAPS ya go theilwe godimo ga methopo le ya go ngwala mo gontši. Gopotša baithuti gore sehlogo se se beakanya dikarolo tša ka morago - Ntwa ya Afrika Borwa, kgethologano le mafelelong apartheid ka moka di agilwe godimo ga mekgwa ya naga le mošomo ye e hlodilwego mo.
- Grade
- Grade 8
- Subject
- History
- CAPS topic
- The Mineral Revolution in South Africa
- Resource type
- Presentation