Mmuso wa Mali le Motse wa Timbuktu
Mmuso o ruileng wa Afrika Bophirimela o hahilweng hodima kgauta le letswai - le motse wa lehwatateng o ileng wa fetoha e mong wa ditsi tse kgolo tsa thuto lefatsheng la mehla ya kgale.
Speaker notes
Qala ka ho beha Mali mmapeng wa Afrika Bophirimela (haufi le Noka ya Niger, sebakeng sa seo hona jwale e leng Mali, Senegal le Guinea). Botsa baithuti hore ba nahana ka eng ha ba utlwa lentswe 'mmuso' kapa 'kgwebo'. Theha dikgopolo tse pedi tse kgolo tsa thuto ena: (1) kamoo taolo ya kgauta le letswai e ileng ya etsa Mali a rua le ho ba matla, le (2) kamoo motse wa Timbuktu o ileng wa tuma ho pholletsa le Afrika le lefatsheng la Maislamo e le setsi sa thuto. Hopotsa baithuti hore sena se etsahetse haholo dilemong tsa bo-1200 ho isa bo-1500, nako e telele pele bakoloni ba Yuropa ba fihla.
Mali o ne o le kae mme neng?
Mali o hodile o le pela Noka ya Niger Afrika Bophirimela mme e ne e le o mong wa mebuso e meholohadi ya mehleng ya wona.
Mmuso wa Mali o ile wa tswela pele ho tloha hoo e ka bang 1235 ho isa 1600. Ha o le sehlohlolong sa wona o ne o namile ho tloha lebopong la Atlantic ka bophirimela ho tshela makgulo (Sahel) ho fihla moeding wa Lehwatata la Sahara ka leboya le botjhabela.
- O ne o akaretsa dikarolo tsa seo kajeno e leng Mali, Senegal, Guinea le dinaha tse haufi.
- Noka e kgolo ya Niger e ne e fa batho metsi, ditlhapi le tsela ya kgwebo ka dikepe.
- Motse-moholo wa wona e ne e le Niani, motse o phathahaneng haufi le mobu o hlahisang kgauta.
Speaker notes
Thusa baithuti ho itlhaloganya. Ena ke Afrika Bophirimela, e seng Afrika e ka Borwa, mme diketsahalo tsena di etsahetse hoo e ka bang dilemo tse 800 tse fetileng. Bontsha Sahel - lebanta la makgulo a omeletseng pakeng tsa lehwatata le meru e metsi ka borwa. Hlalosa hore Mali o ne o dutse hantle pakeng tsa dintho tse pedi tseo batho ba neng ba di hloka haholo ho e mong le e mong: kgauta e tswang borwa le letswai le tswang lehwatateng le leboya. Boemo boo ba pakeng ke senotlolo sa thuto eohle.
Sundiata Keita, mothehi
Mali o qadile ha moetapele ya bitswang Sundiata Keita a kopanya batho mme a hlola tlholo e kgolo.
Hoo e ka bang ka 1235, Sundiata Keita o ile a hlola mmusi e mong ya neng a lwantshana le yena, Sumanguru Kante, mme a kopanya dikgoshi tse nyane tse ngata ho ba mmuso o le mong. Sundiata o hopolwa e le morena-mothehi ya bohlale le ya sebete.
- Pale ya hae e bolokwa e phela ke di-griot - dinone tsa dipale tse koetliditsweng tse fetisang histori ka molomo.
- Tlaleho ya di-griot ka Sundiata ke e nngwe ya dipale tse kgolo tsa molomo tse tummeng ka ho fetisisa Afrika.
- Sena se re hopotsa hore histori e ka bolokwa ka mohopolo le lentswe le buuwang, e seng ka ho ngola feela.
Speaker notes
Hlahisa histori ya molomo ka di-griot (tse bitswang le jeli). Ena ke ntlha e matla ya thuto ya CAPS: eseng histori yohle e tshepahalang e ngotswe fatshe. Hlalosa hore di-griot di ne di tsebisa hlooho dihistori tse telele tsa malapa le tsa borena mme di di pheta meketeng. 'Pale ya Sundiata' e ile ya fetiswa ka tsela ena ka makgolo a dilemo pele e ngolwa. Mema baithuti ho bapisa sena le kamoo histori ya malapa a bona kapa ya setjhaba sa habo bona e hopolwang le ho phetwa ka teng.
Kgauta e tswang borwa, letswai le tswang leboya
Mali o ile a rua ka ho laola kgwebo pakeng tsa dintho tse pedi tseo batho ba neng ba ke ke ba phela ntle le tsona.
Speaker notes
Ena ke pelo ya thuto: 'kgwebo ya kgauta le letswai'. Etsa phapanyetsano e hlake - batho ba masimong a kgauta ba ne ba ena le kgauta empa ba se na letswai; batho ba lehwatateng ba ne ba ena le letswai empa ba se na kgauta, kahoo lehlakore ka leng le ne le batla seo le leng le nang le sona. Mali o ne a dutse bohareng mme a lefisa lekgetho hodima thepa e fetang, e leng kamoo babusi ba ileng ba rua ka teng ntle le ho epa kgauta kapa ho tjheka letswai ka bobona. Hatisa kgopolo e makatsang ya hore letswai le ne le ka ba la bohlokwa jwaloka kgauta.
Kgwebo ho pholletsa le Sahara
Thepa e ne e tsamaya dikilomithara tse dikete ka mokoloko wa dikamele ho pholletsa le lehwatata.
Dikamele
Dikamele di ka tsamaya sebaka se selelele ntle le metsi mme di mamella mocheso wa lehwatata, kahoo e ne e le diphoofolo tse nepahetseng tsa ho jara merwalo.
Mekoloko
Barekisi ba ne ba tsamaya mmoho ka mekoloko e meholo - hangata hoo e ka bang dikamele tse sekete, ka dinako tse ding tse ngata haholo - bakeng sa tshireletso.
Thepa ya kgwebo
Kgauta, meno a ditlou le dinutu tsa kola di ne di ya leboya; letswai, masela, dibuka le dikgalase di ne di tla borwa ho Mali.
Speaker notes
Hlalosa hobaneng Sahara e ne e le tshitiso e kaalo le hobaneng kamele e ne e le theknoloji e entseng hore kgwebo e tshelang Sahara e kgonehe - bo-rahistori ka dinako tse ding ba bitsa kamele 'sekepe sa lehwatata'. Hlokomela hore barekisi boholo ba bona e ne e le bahwebi ba Mamoseleme ba tswang Afrika Leboya, mme hammoho le thepa ba ne ba jere dikgopolo, puo ya Searabia le bodumedi ba Islam. Kgwebo e ne e se mabapi le leruo feela; e ne e kopanya Mali le lefatshe le pharaletseng.
Mansa Musa
Mansa Musa o ile a busa Mali mathwasong a bo-1300 mme hangata o bitswa e mong wa batho ba ruileng ka ho fetisisa historing.
'Mansa' e bolela 'morena' kapa 'moemphera'. Mansa Musa o ile a busa ha matla a Mali a le sehlohlolong. Tlasa yena mmuso o ne o na le kgotso, o hlophisitswe hantle mme o tumme hole ka nqane ho Afrika ka lebaka la kgauta ya wona.
- E ne e le mmusi wa Momoseleme ya neng a kgothaletsa thuto, dimoseke le dikolo.
- O ile a etsa hore Mali o tsejwe Afrika Leboya, Bochabela bo Hareng le Yuropa.
- O ile a kgutlisa ditsebi, dibuka le baqapi ba meaho ho aha metse ya hae.
Speaker notes
Hlahisa moelelo wa 'Mansa' e le hore sehlooho sena se se ke sa nkwa e le lebitso. Lokisetsa selaete se latelang (leeto la hae le tummeng) ka ho hatisa hore leruo la Mansa Musa le ne le le leholo hoo le makaditseng batho dinaheng tse hole. Ba hlokolosi mme o sebedise mantswe a loketseng dilemo: 'motho ya ruileng ka ho fetisisa historing' ke polelo e hopolehang, empa ke tekanyetso e entsweng hamorao haholo - e hlahise e le 'eo hangata ho thwang ke yena' ho ena le hore e le nnete e netefaditsweng. Sena se bontsha monahano o motle wa histori ka mehlodi.
Leeto la bodumedi le lebang Mecca, 1324
Leeto la Mansa Musa ho pholletsa le Afrika ho ya motseng o halalelang wa Mecca le ile la bontsha lefatshe lohle kamoo Mali o neng o rua ka teng.
Jwaloka Momoseleme, Mansa Musa o ile a etsa hajj - leeto la bodumedi le lebang Mecca - hoo e ka bang ka 1324. O ile a tsamaya le sehlopha se seholohadi sa batho le dikgauta tse ngata, a fana ka dimpho tseleng.
Morena wa Mali o ile a ya Mecca a ena le sehlopha se seholo le kgauta e ngata hoo ditaba tsa leruo la hae di ileng tsa nama lefatsheng lohle. Ho ipapisitswe le ditlaleho tsa bangodi ba mehla ya kgale ka hajj ya Mansa Musa
- O ile a fana le ho sebedisa kgauta e ngata Egepeta hoo ho thwang boleng ba yona moo bo ile ba theoha ka dilemo.
- Ka mora leeto la hae, Mali o ile a qala ho hlaha dimmapeng tsa Yuropa tsa lefatshe.
- Leeto lena la bodumedi le ile la kopanya Mali haufi le lefatshe le pharaletseng la Mamoseleme la kgwebo le thuto.
Speaker notes
Hlalosa hajj ka bonolo e le mosebetsi wa bodumedi wa hore Mamoseleme a tsamaye ho ya Mecca. Sebedisa selaete sena ho kopanya leruo, bodumedi le botumo. Pale ya hore kgauta ya Mansa Musa e ile ya etsa hore ditheko Cairo di theohe e phetwa ke bo-rahistori ba bangata mme ke mohlala o motle wa sesosa le phello. [SME] Matsatsi le dipalo tse nepahetseng (selemo sa 1324, boholo ba sehlopha sa hae, botelele ba tshenyeho ya ditheko) di tswa ho bangodi ba hamorao mme di fapana ho ya ka mehlodi - di hlahise e le tse tlalehilweng ka bophara ho ena le tse nepahetseng. Hatisa phello e sa feleng: Mali o ile a tsejwa ho pholletsa le lefatshe la mehla ya kgale.
Timbuktu, motse o moholo wa kgwebo
Timbuktu o ile wa hola moo Noka ya Niger e neng e kopana le ditsela tsa kgwebo tsa lehwatata, e leng ho e entseng sebaka sa tlhaho sa kopano.
Timbuktu o ne o le haufi le moo kgwebo ya noka e neng e kopana le mekoloko ya lehwatata. Thepa, batho le dikgopolo tse tswang dibakeng tse ngata di ne di kopana teng, mme motse o ile wa rua le ho phathahana tlasa puso ya Mali.
- Barekisi ba ne ba ananya kgauta, letswai, masela le thepa e meng e mengata mebarakeng ya wona.
- Dimoseke tse ntle di ile tsa hahwa moo, tse ding ka ditene tsa seretse tse sa ntseng di eme le kajeno.
- Timbuktu hona jwale ke Sebaka sa Lefa la Lefatshe sa UNESCO, se sireletsehileng ka lebaka la histori ya sona.
Speaker notes
Bontsha hobaneng sebaka se entse Timbuktu o ikgethang: e ne e le sebaka sa kopano ya mekgwa e mmedi ya dipalangwang, noka le mokoloko wa lehwatata. Bontsha meaho e ikgethang ya ditene tsa seretse (adobe) e nang le dikota, tse kang Moseke wa Djinguereber o hahilweng mehleng ya Mansa Musa. Bolela hore meaho ena e a senyeha mme e hlokile tshireletso, e leng lebaka leo Timbuktu e leng Sebaka sa Lefa la Lefatshe sa UNESCO - kgokahano e ntle le kgopolo ya lefa le hore hobaneng re boloka nako e fetileng.
Timbuktu, motse wa ditsebi
Timbuktu o ile wa fetoha e mong wa dibaka tsa bohlokwa ka ho fetisisa Afrika tsa ho ithuta le ho rutwa.
Ho potoloha dimoseke tsa wona, haholo Sankore, ho ile ha hola dikolo le diyunivesithi. Baithuti ba ne ba tswa ho pholletsa le Afrika ho ithuta bodumedi, molao, dipalo, thuto ya dinaledi le bongaka.
- Ha o phathahane haholo, baithuti ba dikete ba ne ba ithuta motseng ka nako e le nngwe.
- Matitjhere e ne e le ditsebi tse hlomphehang, mme thuto e ne e tlisa tlhompho motseng.
- Timbuktu o ile wa fetoha letshwao la tsebo le thuto ya Afrika.
Speaker notes
Selaete sena se sebetsana le tsepamiso ya CAPS ho Timbuktu e le setsi sa thuto. Lokisa kutlwisiso e fosahetseng e tlwaelehileng: Afrika ya mehla ya kgale e ne e ena le metse ya ditsebi le dilaeborari, e seng metsana feela. Moseke-yunivesithi wa Sankore e ne e le o tsejwang ka ho fetisisa. [SME] Palo ya baithuti hangata e boleletswe e le hoo e ka bang 25,000, empa palo ena e tswa ditekanyetsong tsa hamorao mme e lokela ho nkuwa e le e ka bang. Botsa baithuti hore hobaneng sebaka se tummeng ka leruo se ka boela sa tuma ka thuto - leruo le kgwebo di ile tsa hohela ditsebi mme tsa lefella dibuka le dikolo.
Mangolo a matsoho a Timbuktu
Ditsebi tsa Timbuktu di ile tsa ngola le ho bokella dibuka tse makgolo a dikete tse ngotsweng ka letsoho.
Dibuka di ne di kopisitswe ka letsoho ka Searabia le dipuo tse ding mme di bolokwa ke malapa ka meloko e mengata. Tse ngata di ne di entswe hoo, ka dinako tse ding, ho rekisa dibuka e neng e le e nngwe ya dikgwebo tse tswang phaello ka ho fetisisa motseng.
- Mangolo ana a matsoho a ne a akaretsa saense, histori, thothokiso, kgwebo le tumelo.
- Ke bopaki ba hore Afrika Bophirimela e ne e ena le histori e ngotsweng e ruileng, e seng moetlo wa molomo feela.
- Afrika Borwa hamorao e ile ya thusa ho boloka mangolo ana a matsoho ka morero wa Timbuktu.
Speaker notes
Sebedisa mangolo ana a matsoho ho phephetsa tshomo ya hore Afrika e ne e se na 'histori' pele Mayuropa a ngola ka yona. Dilaeborari tsa Timbuktu di na le mangolo a matsoho a dikete tse mashome - ho ya ka dipalo tse ding a makgolo a dikete. [SME] Dipalo tsohle tsa mangolo a matsoho di fapana haholo ho ya ka mehlodi (ho tloha dikete tse mashome ho isa makgolong a dikete) mme di lokela ho fanwa e le mokgahlelo o pharaletseng. Ena ke kgokahano e motlotlo ya Afrika Borwa: ka mora 2001 Afrika Borwa e ile ya tshehetsa morero wa ho aha polokelo le ho thusa ho boloka mangolo a matsoho a Timbuktu, oo matitjhere a ka o bolelang ho hokahanya sehlooho le naha ya baithuti.
Mali le Timbuktu ho theosa le nako
- c.1235 Sundiata Keita o theha Mmuso wa Mali
- early 1300s Mansa Musa o busa ha mmuso o le sehlohlolong
- c.1324 Leeto la bodumedi (hajj) la Mansa Musa le lebang Mecca
- 1320s-1330s Moseke o moholo o hahwa Timbuktu; thuto e a hola
- 1400s Mali o a fokola; Timbuktu o fetola beng
- c.1600 Mmuso wa Songhai o nkile sebaka sa Mali e le matla a maholo
Speaker notes
Sebedisa nako-tatellano ho matlafatsa pale ho fihlela jwale le ho itlwaetsa ho sebetsa ka matsatsi le makgolo a dilemo - tsebo ya bohlokwa ya CAPS. Bontsha hore tsena ke tse ka bang ('c.' e bolela 'hoo e ka bang') hobane boholo ba tlaleho bo tswa moetlong wa molomo le bangoding ba hamorao. Kopa baithuti ho beha leeto la bodumedi ka hare ho puso ya Mansa Musa le ho bona hore mmuso o tswetse pele nako e kae - ho feta dilemo tse 300.
Ho fela ha Mali - empa eseng pale ya wona
Mali o ile a fokola butle, empa dikgopolo tsa hae, ditsela tsa kgwebo le motse wa thuto di ile tsa phela ho feta mmuso.
Ka mora bo-1300, dikgang mabapi le matla, ditlhaselo tsa batho ba lehwatata le ho phahama ha Mmuso wa Songhai o haufi di ile tsa senya Mali butle. Hoo e ka bang ka 1600, Songhai le ba bang ba ne ba laola ditsela tsa kgale tsa kgwebo le metse.
- Timbuktu o ile a dula e le setsi sa kgwebo le thuto tlasa babusi ba batjha.
- Pale ya Mali e bontsha hore Afrika e ne e ena le mebuso e matla, e ruileng le e hlophisitsweng hantle.
- Kajeno re ithuta Mali ho utlwisisa nako e fetileng e ruileng ya Afrika.
Speaker notes
Qetela pale ya histori mme o ntshe bohlokwa ba yona. Ntlha e kgolo ya thuto ke phetoho le tswelopele: Mmuso wa Mali o ile wa wa, empa ditsela tsa kgwebo le karolo ya Timbuktu e le sebaka sa thuto di ile tsa tswela pele tlasa Songhai. Qetela ka kgopolo e kgolo ya CAPS bakeng sa sehlooho sohle: Afrika ya pele ho bokoloni e ne e ena le mebuso e meholo, e ruileng le e tsoafetseng e nang le metse, marang-rang a kgwebo le ditsi tsa thuto. Sena se thusa baithuti ho ananela histori ya Afrika.
Seo re ithutileng sona
Mali o ile a rua ka ho laola kgwebo ya kgauta le letswai, mme Timbuktu o ile wa fetoha setsi se tummeng sa thuto.
Re bone kamoo Sundiata Keita a thehileng Mali, kamoo Mansa Musa a o entseng o tume, kamoo kgwebo ya kgauta le letswai e thehileng leruo la wona, le kamoo Timbuktu o fetohileng motse wa ditsebi le dibuka. Jwale hlahloba seo o se hopolang.
Q. Hlalosa kamoo kgwebo ya kgauta le letswai e ileng ya etsa hore mmuso wa Mali o rue. (6 marks)
Q. Hobaneng leeto la bodumedi la Mansa Musa le lebang Mecca le ile la etsa hore Mali o tume dikarolong tse ding tsa lefatshe? (4 marks)
Q. Hlalosa mabaka a mabedi hobaneng Timbuktu o ile a tsejwa e le setsi sa bohlokwa sa thuto. (4 marks)
Speaker notes
Sebedisa dipotso tse tharo e le mosebetsi o ngotsweng kapa puisano ya sehlopha; kabo ya matshwao e latela mokgwa wa CAPS, e kopanya ho hopola le ho hlalosa. Kgothaletsa baithuti ho araba ka dirapa tse felletseng le ho sebedisa mantswe a bohlokwa a thuto (Sahel, mokoloko, hajj, Sankore, lengolo la letsoho, griot). Ba hopotse thuto e akaretsang: Afrika Bophirimela ya pele ho bokoloni e ne e le lehae la mmuso o ruileng, o matla le motse o tummeng lefatsheng wa thuto.
- Grade
- Grade 7
- Subject
- History
- CAPS topic
- The kingdom of Mali and the city of Timbuktu
- Resource type
- Presentation