Mmušo wa Mali le Motse wa Timbuktu
Mmušo wo o humilego wa Afrika Bodikela wo o agilwego godimo ga gauta le letswai - le motse wa leganata wo o ilego wa fetoga ye nngwe ya ditshi tše dikgolo tša thuto lefaseng la mehleng ya kgale.
Speaker notes
Thoma ka go bea Mali mmepeng wa Afrika Bodikela (kgauswi le Noka ya Niger, tikologong ya Mali, Senegal le Guinea tša lehono). Botšiša barutwana gore ba nagana ka eng ge ba ekwa lentšu 'mmušo' goba 'kgwebo'. Hloma dikgopolo tše pedi tše dikgolo tša thuto ye: (1) ka fao taolo ya gauta le letswai e dirilego gore Mali o hume ebile o be le maatla, le (2) ka fao motse wa Timbuktu o ilego wa tuma go ralala Afrika le lefase la Maislamo bjalo ka setshi sa thuto. Gopotša barutwana gore se se diragetše kudu magareng ga bo-1200 le bo-1500, pele ga ge bakoloni ba Yuropa ba fihla.
Mali o be o le kae ebile e le neng?
Mali o godile go bapa le Noka ya Niger ka Afrika Bodikela gomme e be e le o mongwe wa mebušo ye megolo ka nako yeo.
Mmušo wa Mali o tšwetše pele go tloga mo e ka bago ka 1235 go fihla 1600. Nakong ya wona ya maatlakgolo o be o namile go tloga lebopong la Atlantic ka bodikela go ralala mabjang (Sahel) go fihla mollwaneng wa Leganata la Sahara ka leboa le bohlabela.
- O be o akaretša dikarolo tša seo lehono e lego Mali, Senegal, Guinea le dinaga tša baagišani.
- Noka ya Niger ye kgolo e be e fa batho meetse, dihlapi le tsela ya kgwebo ka sekepe.
- Motsemošate wa wona e be e le Niani, motse wo o phethagalago kgauswi le mafelo ao a tšweletšago gauta.
Speaker notes
Thuša barutwana gore ba itlwaetše. Ye ke Afrika Bodikela, e sego Afrika Borwa, gomme ditiragalo ke mo e ka bago mengwaga ye 800 ye e fetilego. Šupetša Sahel - lepanta la mabjang a omilego magareng ga leganata le dithokgwa tše di nago le meetse ka borwa. Hlaloša gore Mali o be o dutše gabotse magareng ga dilo tše pedi tšeo batho ba bego ba di hloka kudu go tšwa go yo mongwe le yo mongwe: gauta go tšwa borwa le letswai go tšwa leganateng la leboa. Boemo bjo bja magareng ke senotlelo sa thuto ka moka.
Sundiata Keita, mothei
Mali o thomile ge moetapele yo a bitšwago Sundiata Keita a kopanya batho gomme a fenya phenyo ye kgolo.
Mo e ka bago ka 1235, Sundiata Keita o ile a fenya mmuši yo mongwe wa mmaba, Sumanguru Kante, gomme a kopanya mebušwana ye minnyane ye mentši go ba mmušo o tee. Sundiata o gopolwa bjalo ka kgoši-mothei yo bohlale le yo sebete.
- Kanegelo ya gagwe e bolokwa e phela ke griots - baanegi bao ba tlwaeditšwego bao ba fetišetšago histori ka molomo.
- Pego ya griots ka Sundiata ke ye nngwe ya dikanegelo tše dikgolo tša ka molomo tše di tumilego kudu tša Afrika.
- Se se re gopotša gore histori e ka bolokwa ka kgopolo le polelo ya molomo, e sego feela ka go ngwala.
Speaker notes
Tsebiša histori ya ka molomo ka griots (bao gape ba bitšwago jeli). Ye ke ntlha ye maatla ya go ruta ya CAPS: ga se histori ka moka ye e botegago yeo e ngwadilwego. Hlaloša gore griots ba be ba swara ka hlogo dihistori tše ditelele tša malapa le tša bogoši gomme ba di anega meletlong. 'Epic ya Sundiata' e ile ya fetišetšwa ka tsela ye go feta makgolo a mengwaga pele e ka ngwalwa. Laletša barutwana gore ba bapetše se le ka fao histori ya lapa goba setšhaba sa bona e gopolwago le go anegwa gape.
Gauta go tšwa borwa, letswai go tšwa leboa
Mali o humile ka go laola kgwebo magareng ga dilo tše pedi tšeo batho ba bego ba ka se phele ntle le tšona.
Speaker notes
Ye ke pelo ya thuto: 'kgwebo ya gauta-letswai'. Dira phapano e bonagale gabotse - batho ba mafelong a gauta ba be ba na le gauta eupša ba se na letswai; batho ba leganateng ba be ba na le letswai eupša ba se na gauta, ka gona lehlakore le lengwe le le lengwe le be le nyaka seo le lengwe le nago le sona. Mali o be o dutše magareng gomme wa lefiša metšhelo dithoto tšeo di fetago gona, ke ka fao babuši ba ilego ba huma ntle le go epa gauta goba go epa letswai ka bobona. Gatelela kgopolo ye e makatšago ya gore letswai le be le ka ba la bohlokwa go swana le gauta.
Kgwebo go putla Sahara
Dithoto di be di sepela dikhilomithara tše diketekete ka sehlopha sa dikamela go putla leganata.
Dikamela
Dikamela di kgona go sepela sebaka se se telele ntle le meetse gomme di kgotlelela phišo ya leganata, ka gona e be e le diruiwa tše di swanetšego kudu tša go rwala merwalo.
Dihlopha tša dikamela
Bagwebi ba be ba sepela mmogo ka dihlopha tše dikgolo - gantši mo e ka bago dikamela tše sekete, ka dinako tše dingwe tše dintši kudu - ka baka la polokego.
Dithoto tša kgwebo
Gauta, lenaka la tlou le dithokgwana tša kola di be di ya leboa; letswai, lešela, dipuku le galase di be di tla borwa go Mali.
Speaker notes
Hlaloša gore ke ka lebaka la eng Sahara e bego e le tšhitišo ye kgolo le gore ke ka lebaka la eng kamela e bego e le thekinolotši yeo e dirilego gore kgwebo ya go putla Sahara e kgonege - baithutahistori ka dinako tše dingwe ba bitša kamela 'sekepe sa leganata'. Ela hloko gore bagwebi kudu e be e le bagwebi ba Maislamo ba go tšwa Afrika Leboa, gomme gotee le dithoto ba be ba rwala dikgopolo, polelo ya Searabia le bodumedi bja Isilamo. Kgwebo e be e se feela ka lehumo; e be e kgokaganya Mali le lefase le legolo.
Mansa Musa
Mansa Musa o ile a buša Mali mathomong a bo-1300 gomme gantši o bitšwa yo mongwe wa batho ba ba humilego kudu ka histori.
'Mansa' e ra gore 'kgoši' goba 'mmušiši'. Mansa Musa o ile a buša nakong ya maatlakgolo a Mali. Ka fase ga gagwe mmušo o be o na le khutšo, o rulagantšwe gabotse gomme o tumile kgole go feta Afrika ka baka la gauta ya wona.
- E be e le mmuši wa Moislamo yo a bego a hlohleletša thuto, dimosque le dikolo.
- O ile a dira gore Mali o tsebege ka Afrika Leboa, Bohlabela bjo Bogare le Yuropa.
- O ile a bušetša ditsebi, dipuku le baagi ba meago go aga metse ya gagwe.
Speaker notes
Tsebiša tlhaloso ya 'Mansa' gore setlogo se se se ke sa tšewa e le leina. Lokišetša selaete se se latelago (leeto la gagwe le le tumilego) ka go gatelela gore lehumo la Mansa Musa e be e le le legolo mo e lego gore le ile la makatša batho dinageng tša kgole. Ela hloko ebile o šomiše polelo ye e swanelago mengwaga: 'motho yo a humilego kudu ka histori' ke polelo ye e gopolwago, eupša ke tekanyetšo yeo e dirilwego morago kudu - e hlagiše bjalo ka 'gantši go thwe' go ena le taba yeo e netefaditšwego. Se se bontšha kgopolo ye botse ya histori ka methopo.
Leeto la boeng bja bodumedi go ya Mecca, 1324
Leeto la Mansa Musa la go putla Afrika go ya motseng o mokgethwa wa Mecca le ile la bontšha lefase ka bophara ka fao Mali o bego o humile ka gona.
Bjalo ka Moislamo, Mansa Musa o ile a dira hajj - leeto la boeng bja bodumedi go ya Mecca - mo e ka bago ka 1324. O ile a sepela le sehlopha se segolo sa batho le dikgati tše dikgolo tša gauta, a fana ka dimpho tseleng.
Kgoši ya Mali e ile ya sepela go ya Mecca le sehlopha se segolo le gauta ye ntši kudu mo e lego gore ditaba tša lehumo la yona di ile tša phatlalala go ralala lefase. Go ya ka dipego tša baanegihistori ba mehleng ya kgale ka hajj ya Mansa Musa
- O ile a fana ebile a šomiša gauta ye ntši kudu kua Egepeta mo e lego gore go thwe theko ya yona moo e ile ya theoga ka mengwaga ye mentši.
- Ka morago ga leeto la gagwe, Mali o ile a thoma go bonagala mmepeng ya Yuropa ya lefase.
- Leeto la boeng bja bodumedi le ile la kgokaganya Mali kgauswi kudu le lefase le legolo la Maislamo la kgwebo le thuto.
Speaker notes
Hlaloša hajj gabonolo bjalo ka mošomo wa bodumedi wa gore Maislamo a sepele go ya Mecca. Šomiša selaete se go kgokaganya lehumo, bodumedi le botumo. Kanegelo ya gore gauta ya Mansa Musa e ile ya dira gore ditheko kua Cairo di theoge e boeletšwa ke baithutahistori ba bantši gomme ke mohlala o mobotse wa sebaki le seabe. [SME] Matšatšikgwedi le dipalo tše di nepagetšego (ngwaga wa 1324, bogolo bja sehlopha sa gagwe, botelele bja tshenyo ya ditheko) di tšwa go baanegi ba morago gomme di fapana magareng ga methopo - di hlagiše bjalo ka tše di begilwego kudu go ena le tše di nepagetšego. Gatelela sephetho se se ilego sa dula: Mali o ile a tsebega go ralala lefase la mehleng ya kgale.
Timbuktu, motse o mogolo wa kgwebo
Timbuktu o godile mo Noka ya Niger e kopanago le ditsela tša kgwebo tša leganata, se se dirilego gore e be lefelo la tlhago la kopano.
Timbuktu o be o le kgauswi le lefelo mo kgwebo ya noka e bego e kopana le dihlopha tša dikamela tša leganata. Dithoto, batho le dikgopolo tša go tšwa mafelong a mantši di be di kopana gona, gomme motse o ile wa huma le go phethagala ka fase ga pušo ya Mali.
- Bagwebi ba be ba fapantšha gauta, letswai, lešela le dithoto tše dingwe tše dintši mebarakeng ya wona.
- Dimosque tše dibotse di ile tša agwa gona, tše dingwe ka ditena tša seretse tšeo di sa emego le lehono.
- Timbuktu bjale ke Lefelo la Bohwa bja Lefase la UNESCO, le šireleditšwego ka baka la histori ya lona.
Speaker notes
Bontšha gore ke ka lebaka la eng lefelo le dirile gore Timbuktu e be ye e kgethegilego: e be e le lefelo la kopano la ditsamaišo tše pedi tša dinamelwa, noka le sehlopha sa dikamela sa leganata. Šupetša moago o o kgethegilego wa ditena tša seretse (adobe) wo o nago le dikota, wo o swanago le Mosque ya Djinguereber yeo e agilwego mehleng ya Mansa Musa. Bolela gore meago ye e a phušega ebile e nyakile tšhireletšo, ke ka lebaka leo Timbuktu e lego Lefelo la Bohwa bja Lefase la UNESCO - kgokagano ye botse le kgopolo ya bohwa le gore ke ka lebaka la eng re boloka bogologolo.
Timbuktu, motse wa ditsebi
Timbuktu o ile wa fetoga ye nngwe ya mafelo a bohlokwa kudu ka Afrika a go ithuta le go rutega.
Go dikologa dimosque tša wona, kudukudu Sankore, go ile gwa gola dikolo le diyunibesithi. Baithuti ba be ba tla go tšwa go ralala Afrika go ithuta bodumedi, molao, dipalo, thutanaledi le tša kalafo.
- Nakong ya wona ya go phethagala kudu, baithuti ba diketekete ba be ba ithuta motseng ka nako e tee.
- Barutiši e be e le ditsebi tše di hlomphegago, gomme thuto e ile ya tlišetša motse tlhompho.
- Timbuktu o ile wa fetoga leswao la tsebo le thuto ya Afrika.
Speaker notes
Selaete se se šoma ka tsepelelo ya CAPS ya Timbuktu bjalo ka setshi sa thuto. Lokiša kgopolo ye e fošagetšego yeo e tlwaelegilego: Afrika ya mehleng ya kgale e be e na le metse ya ditsebi le dibokgobapuku, e sego feela metsana. Yunibesithi-mosque ya Sankore e be e tsebega kudu. [SME] Dipalo tša baithuti gantši di begwa e le mo e ka bago 25 000, eupša palo ye e tšwa ditekanyetšong tša morago gomme e swanetše go tšewa e le ya go bapetšwa. Botšiša barutwana gore ke ka lebaka la eng lefelo le le tumilego ka lehumo le ka ba le tuma ka thuto - lehumo le kgwebo di ile tša goketša ditsebi gomme tša lefela dipuku le dikolo.
Mangwalo a seatla a Timbuktu
Ditsebi tša Timbuktu di ile tša ngwala le go kgoboketša makgolokgolo a diketekete tša dipuku tšeo di ngwadilwego ka seatla.
Dipuku di be di ngwalollwa ka seatla ka Searabia le maleme a mangwe gomme di bolokwa ke malapa ka meloko. Go dirilwe tše dintši kudu mo e lego gore, ka dinako tše dingwe, kgwebo ya dipuku e be e le ye nngwe ya dikgwebo tša motse tše di nago le poelo ye kgolo kudu.
- Mangwalo a seatla a be a akaretša mahlale, histori, direto, kgwebo le tumelo.
- Ke bohlatse bja gore Afrika Bodikela e be e na le histori ye e ngwadilwego ye e humilego, e sego feela setlwaedi sa ka molomo.
- Afrika Borwa ka morago e ile ya thuša go boloka mangwalo a a seatla ka projeke ya Timbuktu.
Speaker notes
Šomiša mangwalo a seatla go phephetša nnete ya maaka ya gore Afrika e be e se na 'histori' pele ga ge ba-Yuropa ba ngwala ka yona. Dibokgobapuku tša Timbuktu di na le disome tša diketekete - go ya ka dipalo tše dingwe makgolo a diketekete - tša mangwalo a seatla. [SME] Dipalo ka moka tša mangwalo a seatla di fapana kudu magareng ga methopo (go tloga disomeng tša diketekete go fihla makgolong a diketekete) gomme di swanetše go fiwa e le tekanyo ye e pharaganego. Ye ke kgokagano ya boikgantšho ya Afrika Borwa: ka morago ga 2001 Afrika Borwa e ile ya thekga projeke ya go aga polokelo ya ditokomane le go thuša go boloka mangwalo a seatla a Timbuktu, seo barutiši ba ka se bolelago go kgokaganya sehlogo le naga ya barutwana.
Mali le Timbuktu go ralala nako
- c.1235 Sundiata Keita o thea Mmušo wa Mali
- early 1300s Mansa Musa o buša nakong ya maatlakgolo a mmušo
- c.1324 Leeto la boeng bja bodumedi (hajj) la Mansa Musa go ya Mecca
- 1320s-1330s Mosque ye kgolo e agwa kua Timbuktu; thuto e a gola
- 1400s Mali o a fokola; Timbuktu o fetela go babuši ba bangwe
- c.1600 Mmušo wa Songhai o tšeetše Mali sebaka bjalo ka maatla a magolo
Speaker notes
Šomiša tatelano ya dinako go kopanya kanegelo go fihla mo le go itlwaetša go šoma ka matšatšikgwedi le makgolo a mengwaga - bokgoni bja motheo bja CAPS. Šupetša gore tše ke tša go bapetšwa ('c.' e ra gore 'mo e ka bago') ka gobane bontši bja pego bo tšwa setlwaeding sa ka molomo le bangwadi ba morago. Botšiša barutwana gore ba bee leeto la boeng bja bodumedi ka gare ga pušo ya Mansa Musa le go bona gore mmušo o tšwetše pele nako ye kaakang - go feta mengwaga ye 300.
Bofelo bja Mali - eupša e sego kanegelo ya wona
Mali o ile a fokola ka go nanya, eupša dikgopolo tša wona, ditsela tša kgwebo le motse wa thuto di ile tša phela go feta mmušo.
Ka morago ga bo-1300, dikgohlano ka baka la maatla, ditlhaselo tša batho ba leganata le go rota ga Mmušo wa Songhai wa baagišani di ile tša senya Mali ka go nanya. Mo e ka bago ka 1600 Songhai le ba bangwe ba be ba laola ditsela tša kgale tša kgwebo le metse.
- Timbuktu o ile a šala e le setshi sa kgwebo le thuto ka fase ga babuši ba baswa.
- Kanegelo ya Mali e bontšha gore Afrika e be e na le mebušo ye e nago le maatla, ye e humilego ebile ye e rulagantšwego gabotse.
- Lehono re ithuta ka Mali go kwešiša bogologolo bja Afrika bjo bo humilego.
Speaker notes
Tswalela kanegelo ya histori gomme o ntšhe bohlokwa bja yona. Ntlha ye kgolo ya go ruta ke phetogo le go tšwela pele: Mmušo wa Mali o ile wa wa, eupša ditsela tša kgwebo le tema ya Timbuktu bjalo ka lefelo la thuto di ile tša tšwela pele ka fase ga Songhai. Fetša ka kgopolo ye kgolo ya CAPS ya sehlogo ka moka: Afrika ya pele ga bokoloni e be e na le mebušo ye megolo, ye e humilego ebile ye e tsweletšego pele ye e nago le metse, marangrang a kgwebo le ditshi tša thuto. Se se thuša barutwana go tseba bohlokwa bja histori ya Afrika ka noši.
Seo re ithutilego sona
Mali o humile ka go laola kgwebo ya gauta-letswai, gomme Timbuktu o ile wa fetoga setshi sa thuto se se tumilego.
Re bone ka fao Sundiata Keita a theilego Mali ka gona, ka fao Mansa Musa a mo dirilego yo a tumilego ka gona, ka fao kgwebo ya gauta-letswai e hlodilego lehumo la wona ka gona, le ka fao Timbuktu a fetogilego motse wa ditsebi le dipuku ka gona. Bjale leka seo o se gopolago.
Q. Hlaloša ka fao kgwebo ya gauta le letswai e dirilego gore mmušo wa Mali o hume ka gona. (6 marks)
Q. Ke ka lebaka la eng leeto la Mansa Musa la boeng bja bodumedi la go ya Mecca le dirile gore Mali o tume dikarolong tše dingwe tša lefase? (4 marks)
Q. Hlaloša mabaka a mabedi ao a dirilego gore Timbuktu e tsebege bjalo ka setshi sa bohlokwa sa thuto. (4 marks)
Speaker notes
Šomiša dipotšišo tše tharo bjalo ka mošomo wo o ngwadilwego goba poledišano ya klase; kabo ya maraka e latela setaele sa CAPS, e kopanya go gopola le tlhaloso. Hlohleletša barutwana gore ba arabe ka mafoko a a feletšego le go šomiša mantšu a bohlokwa a thuto (Sahel, sehlopha sa dikamela, hajj, Sankore, sengwalwa sa seatla, griot). Ba gopotše thuto ye kgolo: Afrika Bodikela ya pele ga bokoloni e be e le legae la mmušo wo o humilego, wo o nago le maatla le motse wa thuto wo o tumilego lefaseng.
- Grade
- Grade 7
- Subject
- History
- CAPS topic
- The kingdom of Mali and the city of Timbuktu
- Resource type
- Presentation