Kgwebo ya Makhoba e Tshelang Leoatle la Atlantic
Kamoo batho ba dimilione tsa Maafrika ba ileng ba tshwarwa, ba romelwa ka dikepe ho tshela Leoatle la Atlantic, mme ba qobelwa bokhobeng - le kamoo qetellong kgwebo eo e ileng ya feliswa ka teng.
Speaker notes
Bula ka bonolo le kutlwelo-bohloko. Hlalosa hore thuto ena e sebetsana le histori e bohloko moo batho ba nnete ba ileng ba utlwa bohloko bo boholo, mme re e ithuta ka tlhompho. Beha dikarolo tse nne tsa pale eo re tla e latela: ho tshwarwa Afrika, leeto la leoatle le bitswang Middle Passage, bokhoba dinaheng tsa Amerika, le ntwa e telele ya ho felisa (abolition) kgwebo eo. Ela hloko hore Afrika Borwa e na le histori ya yona ya bokhoba e amanang le ena Kapa.
Kgwebo ya makhoba e tshelang Atlantic e ne e le eng?
Ka lemo tse ka bang 350, bahwebi ba Yuropa ba ne ba reka mme ba romela batho ba Maafrika ba entsweng makhoba ho tshela Leoatle la Atlantic.
Ho tloha lemong tsa bo-1500 ho fihlela bo-1800, dinaha tsa Yuropa tse kang Portugal, Borithane, Fora, Spain le Netherlands di ne di tshwara kapa di reka batho ba Maafrika mme di ba romela dikoloning tsa Amerika. Moo ba ne ba qobelloa ho sebetsa ntle le tefo le ntle le tokoloho.
- 'Transatlantic' e bolela 'ho tshela Leoatle la Atlantic'.
- Bo-rahistori ba hakanya hore batho ba ka bang dimilione tse 12 tsa Maafrika ba ile ba romelwa ho tshela Atlantic.
- Batho ba entsweng makhoba ba ne ba tshwarwa jwaloka thoto e neng e ka rekwa le ho rekiswa.
Speaker notes
Etsa bonnete ba hore baithuti ba utlwisisa lentswe 'ya entsweng lekhoba' - motho ya entsweng lekhoba ke ba bang, eseng ka tlhaho. Kgetha 'motho ya entsweng lekhoba' ho ena le 'lekhoba' feela ho boloka botho ba motho bo bonahala. [SME] Palo ya batho ba ka bang dimilione tse 12 ba ileng ba romelwa ke khakanyo e sebediswang haholo e tswang Trans-Atlantic Slave Trade Database; netefatsa mantswe a nepahetseng ao o batlang baithuti ba a hopole.
Kgwebo ya khutlotharo
Dikepe di ne di sesa tsela e nang le mahlakore a mararo pakeng tsa Yuropa, Afrika le Amerika, di etsa phaello sebakeng se seng le se seng.
Speaker notes
Sebedisa setshwantsho sa khutlotharo ho etsa tsela e utlwahale. Hatisa hore batho ba ne ba etsa thepa lehlakoreng la bobedi - Middle Passage - eo diteraese tse latelang di e hlahlobang. Botsa baithuti hobaneng bahwebi ba ne ba nahana hore tsamaiso ena e na le phaello, mme o ba phephetse: phaello bakeng sa mang, mme ka theko efe ya botho?
Ho tshwarwa Afrika
Batho ba ne ba tshwarwa dithuseng le dintweng, ba ntoo qoswa ho ya lebopong mme ba rekiswa.
Boholo ba batho ba entsweng makhoba ba ne ba tswa Afrika Bophirimela le Afrika Bohareng. Ba bang ba ne ba tshwarwa dithuseng kapa dintweng, ba bang ba utswitswe. Ba ne ba qobelloa ho tsamaya sebaka se selelele ho ya lebopong, hangata ba tlangwe ka diketane, mme ba tshwarelloa dibakeng tse bitswang 'diqhobosheane tsa makhoba' kapa 'mekoti' dibakeng tse kang Elmina le Sehlekehleke sa Goree.
- Malapa a ne a arolwa mme ka seoelo a boela a bonana hape.
- Batho ba tshwerweng ba ne ba rekiswa ho bahwebi ba Yuropa ho ananelwa ka thepa.
- Ba ne ba tshwauwa ka letshwao (branded) mme ba tshwarelloa diqhobosheaneng tse tletseng pele ba kenngwa dikepeng.
Speaker notes
Sebetsana le teraese ena ka hloko le kutlwelo-bohloko. Hatisa hore batho ba tshwerweng e ne e le batho feela - balemi, batswadi, bana - eseng disenyi. Bolela hore babusi ba bang ba Maafrika le bahwebi le bona ba ne ba nka karolo ho rekiseng batho ba tshwerweng, empa tlhoko le boholo bo boholo di ne di tswa dikoloning tsa Yuropa. Qoba dintlha tse mpe haholo; tsepamisa maikutlo tahlehong ya tokoloho le lelapa.
Middle Passage - leeto le bohareng la leoatle
Leeto le tshabehang la leoatle le tshelang Atlantic le neng le ka nka dibeke tse ngata.
'Middle Passage' e ne e le leeto le tshelang Leoatle la Atlantic, e le lehlakore le bohareng la kgwebo ya khutlotharo. Makgolo a batho a ne a pataganngwa ka tlas'a deki ka moya o monyenyane, dijo tse nyenyane le metsi a manyenyane. Mafu a ne a ata kapele mme ba bangata ba sa phele leetong.
- Batho ba tshwerweng ba ne ba tlangwe hammoho ba sena sebaka se lekaneng sa ho itshikinya.
- Ho tshela ho ne ho ka nka dibeke tse ka bang hlano ho fihlela dikgwedi tse tharo.
- Bo-rahistori ba hakanya hore hoo e ka bang e mong ho ba supileng ba tshwerweng o ne a shwa nakong ya leeto.
Speaker notes
Ena ke pelo ya maikutlo ya thuto - e boloke e le ya dinnete le e nang le tlhompho, eseng e tsosang maikutlo feela. Hlalosa hore ba pholohileng ba Middle Passage ba ne ba fihla ba fokotse matla, ba tshohile mme ba le hole le hae, ba bua dipuo tse ngata tse fapaneng. [SME] Palo ya 'hoo e ka bang e mong ho ba supileng o ile a shwa' (hoo e ka bang 15 phesente, e batlang e le mafu a dimilione tse 1.8 kaofela) ke khakanyo e sebediswang haholo; netefatsa palo e nepahetseng le botelele ba leeto boo o batlang bo ngolwe pele o phatlalatsa.
Ba rekiswa ka fantisi
Ha dikepe di fihla, ba pholohileng ba ne ba rekiswa jwaloka thepa ho ya fanang ka tjhelete e ngata ka ho fetisisa.
Ditulong tsa dikepe ho pholletsa le Brazil, dihlekehleke tsa Caribbean le Amerika Leboya, batho ba Maafrika ba entsweng makhoba ba ne ba hlahlojwa mme ba rekiswa difantising tsa phatlalatsa. Bareki ba ne ba lefa tjhelete ka batho, mme malapa a neng a pholohile leeto hammoho hangata a ne a arolwa hape sethaleng sa fantisi.
- Batho ba entsweng makhoba ba ne ba fuwa mabitso a matjha mme ba se na ditokelo tsa molao.
- Ba ne ba ka rekwa, ba rekiswa, ba otlwa kapa ba fanwa ke beng ba bona.
- Boholo ba bona ba ne ba romellwa dipolasing tse neng di lema tswekere, kotone le koae.
Speaker notes
Tiisa tlhaho e amohang batho botho ya bokhoba: batho ba tshwariloe jwaloka thoto e behelwang theko mme e rekiswa. Hokahanya le mehopolo ya toka le ditokelo tsa botho eo baithuti ba se ntseng ba e tseba. Bontsha hore dijalo tse tshwanang - tswekere, kotone, koae - di ne di kgutlela Yuropa lehlakoreng la boraro la khutlotharo, di tlamahanya tsamaiso yohle.
Bophelo dipolasing
Batho ba entsweng makhoba ba ne ba sebetsa dihora tse telele, tse thata, ka tlas'a taolo e boima.
Dipolasing, batho ba entsweng makhoba ba ne ba sebetsa ho tloha mafubelong ho fihlela phirimana ntle le tefo. Bahlokomedi ba ne ba sebedisa kotlo e boima ho qobella batho ho mamela. Leha ho na le sehloho sena, ditjhaba tse entsweng makhoba di ile tsa boloka botho ba tsona bo phela ka mmino, dipale, bodumedi le ka ho boloka mehopolo ya hae.
- Mosebetsi o ne o akaretsa ho lema le ho seha moba wa tswekere, le ho kga kotone.
- Batho ba entsweng makhoba ba ne ba na le dijo tse nyenyane, matlo a mabe le ho hloka tokoloho ya ho tsamaya.
- Dipuo, dijo le meetlo ya Maafrika di ile tsa pholoha mme tsa bopa ditso tse ntjha.
Speaker notes
Leka-lekanya bohloko le seriti sa botho le ho hanela-ka-setso: batho ba entsweng makhoba e ne e se bahlaseluwa ba sa etseng letho. Hlalosa kamoo ditso tse kopantsweng di ileng tsa hola dinaheng tsa Amerika (mmino, dijo, tumelo) tse ntseng di bopa lefatshe le kajeno. Sena se lokisetsa teraese e latelang ka ho hanela ka matla le merusu.
Ho hanela bokhoba
Batho ba entsweng makhoba ba ile ba hanela ka ditsela tse ngata tse sebete, tse kgolo le tse nyenyane.
Ho hanela ha letsatsi le letsatsi
Ho sebetsa butle, ho robakanya disebediswa, ho baleha le ho boloka meetlo ya Maafrika e phela.
Merusu
Diketso tsa borabele tse kang morusu wa sekepe sa Amistad (1839) le borabele ba Nat Turner naheng ya Virginia (1831).
Ditjhaba tse lokolohileng
Batho ba balehileng ba ile ba theha ditjhaba tse patiloeng tse bitswang 'maroon' mme ba loanela ho lula ba lokolohile.
Speaker notes
Hatisa boitaolo: batho ba entsweng makhoba ba ne ba hanela kamehla. Batho ba tshwerweng ba Amistad ba ile ba hapa sekepe sa bona mme qetellong ba fumana tokoloho ya bona nyeweng e tsebahalang ya kgotla; Nat Turner o ile a etella pele borabele bo hlometseng bo ileng ba sisinya Boroa ba Amerika. Ka bobedi bo hlaha ho arkhaeva ya diketsahalo-tsa-datumo ya SAHO. Boloka dintlha di lokela dilemo mme o tsepamise maikutlo sebeteng le takatso ya tokoloho.
Olaudah Equiano o pheta pale ya hae
Monna ya neng a entswe lekhoba pele o ile a ngola buka e tsebahalang e hlalosang seo a se phetseng.
Mekgosi ya basadi, le ho bobola ha ba shwang, ho ile ha etsa hore ntho eohle e be pono ya letswalo e batlang e sa utlwisisehe. Olaudah Equiano, The Interesting Narrative, 1789
Olaudah Equiano o ile a tshwarwa Afrika a sa le ngwana mme a pholoha Middle Passage. Ka mor'a ho reka tokoloho ya hae, o ile a ngola buka ka bophelo ba hae. Pale ya hae e ile ya thusa batho ba bangata Borithane ho utlwisisa sehloho sa kgwebo ya makhoba le ho tshehetsa ho e felisa.
- Buka ya hae e ne e le e nngwe ya ditlaleho tsa pele tse ngotsweng ke Moafrika ya kileng a ba lekhoba.
- O ile a tsamaya mme a buella kgahlano le kgwebo ya makhoba.
- Mantswe a jwaloka a hae a ile a thusa ho hodisa mokgatlo wa ho felisa bokhoba.
Speaker notes
Hlalosa matla a paki ya motho ka boyena: dipalopalo di ka utlwahala di le hole, empa mantswe a Equiano a etsa hore botho ba nnete bo hlake. [SME] Kgang ena e tswa Interesting Narrative ya Equiano ya 1789 mme e hatiswa hohle; ka kopo netefatsa mantswe a nepahetseng le tshupiso ya leqephe kgahlanong le kgatiso ya borutehi pele o phatlalatsa, kaha diphetolelo tse fapaneng hanyenyane di potoloha.
Ho felisa kgwebo ya makhoba
Ka mor'a dilemo tsa matsholo, melao e ile ya fetiswa ho felisa (abolish) kgwebo mme ka mor'a moo bokhoba ka bobona.
'Phediso' (abolition) e bolela ho fihlisa ntho pheletsong. Bahlabani ba bitswang bo-abolitionist, hammoho le batho ba kileng ba ba makhoba, ba ile ba pheha kgang ya hore bokhoba bo fosahetse mme bo tlameha ho emisa. Borithane, William Wilberforce o ile a etella pele ntwa Palamenteng.
- 1807: Borithane bo ile ba fetisa molao wa ho felisa kgwebo ya makhoba (ho reka le ho romela batho).
- 1833-1834: bokhoba ka bobona bo ile ba felisoa ho pholletsa le Mmuso wa Borithane (British Empire), ho akarelletsa le Kapa.
- Bokhoba bo ile ba fela hamorao dinaheng tse ding - USA ka 1865 le Brazil ka 1888.
Speaker notes
Hlalosa phapang pakeng tsa ho felisa kgwebo (1807) le ho felisa bokhoba ka bobona (1833-1834) - ntlha e atisang ho ferekanya. Ela hloko hore phediso ha ea ka ya tlisa tekano hang-hang; batho ba kileng ba ba makhoba ba ne ba ntse ba tobane le mathata a maholo. Hokahanya ka ho toba le Afrika Borwa: bokhoba Kapa bo ile ba fela e le karolo ya phediso ya Mmuso wa Borithane ya 1834.
Datumo tsa bohlokwa tsa kgwebo ya makhoba e tshelang Atlantic
- 1500s Kgwebo ya makhoba e tshelang Atlantic e qala ho hola
- 1789 Olaudah Equiano o hatisa pale ya bophelo ba hae
- 1807 Borithane bo felisa kgwebo ya makhoba
- 1831 Nat Turner o etella pele morusu naheng ya Virginia
- 1834 Bokhoba bo felisoa Mmusong wa Borithane le Kapa
- 1888 Brazil e felisa bokhoba - naha ya ho qetela dinaheng tsa Amerika
Speaker notes
Sebedisa tatellano ya dinako ho kopanya thuto yohle pele ho teraese ya lefa. Kopa baithuti ho hlokomela hore kgwebo e ile ya nka makgolo a dilemo empa ho e felisa le hona ho nkile dilemo tse mashome tsa matsholo. Bontsha datumo ya Kapa (1834) e le hore pale e hokahane le histori ya naha ya bona.
Lefa la kgwebo ya makhoba
Diphello tsa kgwebo ya makhoba di ntse di utlwahala lefatsheng ka bophara le kajeno.
Kgwebo ya makhoba e ile ya hasanya batho ba dimilione tsa Maafrika ho pholletsa le Amerika le ka nqane, ho theha seo re se bitsang African diaspora (phatlalatso ya Maafrika lefatsheng). E ile ya tlisa bohloko bo boholo, empa batho ba Maafrika le bona ba ile ba bopa puo, mmino, dijo le setso sa dinaha tse ngata. Histori ya yona ya khethollo ya morabe le ho se lekane e ntse e sebetsana le kajeno.
- Kapa, batho ba entsweng makhoba ba tswang Afrika le Asia ba ile ba thusa ho bopa setjhaba sa Afrika Borwa le setjhaba sa Cape Malay.
- Mmino le meetlo ya Maafrika di ile tsa susumetsa jazz, blues le mmino o mong wa lefatshe.
- Ho ithuta histori ena ho re thusa ho hanyetsa bokhoba le khethollo ya morabe kajeno.
Speaker notes
Tlisa pale hae Afrika Borwa: Kapa e ne e na le kgwebo ya yona ya makhoba, mme Slave Lodge Cape Town e hopola histori ena. Hatisa mamello le monehelo wa setso wa batho ba entsweng makhoba le ditloholo tsa bona, e le hore baithuti ba tsamaye ka tlaleho e nnete le maikutlo a seriti sa botho le tshepo.
Seo re ithutileng sona
Kgwebo ya makhoba e tshelang Atlantic e ile ya qobella batho ba dimilione tsa Maafrika bokhobeng, empa batho ba ile ba hanela mme qetellong ya feliswa.
Re latetse pale ho tloha ho tshwarweng Afrika, ho tshela Middle Passage, ho kena bokhobeng dinaheng tsa Amerika, le ka ntwa e telele ya phediso. Jwale bontsha seo o ithutileng sona.
Q. Hlalosa hore na 'kgwebo ya khutlotharo' e ne e le eng mme o hlalose maoto a mararo a leeto. (6 marks)
Q. Hobaneng Middle Passage e ne e le boiphihlelo bo tshabehang hakaalo ho batho ba Maafrika ba entsweng makhoba? (4 marks)
Q. Hlalosa ditsela tse pedi tseo batho ba entsweng makhoba ba neng ba hanela bokhoba ka tsona, mme o hlalose hore na 'phediso' e bolela'ng. (5 marks)
Speaker notes
Sebedisa dipotso tse tharo e le mosebetsi o ngotsweng kapa puisano ya sehlopha; kabo ya matshwao e latela mekgwa ya CAPS ya karabo-e-thehilweng-mohloding le ho ngola serapa. Boela o sheba mantswe a bohlokwa: ya entsweng lekhoba, transatlantic, Middle Passage, polasi, ho hanela, phediso. Qetella ka ho hopotsa baithuti hore ho ithuta histori ena ho re thusa ho ananela tokoloho le ditokelo tsa botho kajeno.
- Grade
- Grade 7
- Subject
- History
- CAPS topic
- The Transatlantic slave trade
- Resource type
- Presentation