Kgwebo ya Makgoba ya Go Tshela Atlantiki
Ka moo dimilione tša batho ba Afrika ba ilego ba swarwa, ba rweswa ka dikepe go tshela Lewatle la Atlantiki, gomme ba gapeletšwa bokgobeng - le ka moo kgwebo yeo mafelelong e ilego ya fedišwa.
Speaker notes
Thoma ka bonolo le ka maikutlo. Hlaloša gore thuto ye e šoma ka histori ye bohloko yeo go yona batho ba nnete ba ilego ba tlaišega kudu, gomme re e ithuta ka tlhompho. Beakanya dikarolo tše nne tša kanegelo yeo re tlago e latela: go swarwa mo Afrika, leeto la lewatle le le bitšwago Middle Passage (Tselana ya Magareng), bokgoba mo Amerika, le ntwa ye telele ya go fediša kgwebo. Ela hloko gore Afrika Borwa e na le histori ya yona ya bokgoba yeo e swaraganego kua Kapa.
Kgwebo ya makgoba ya go tshela Atlantiki e be e le eng?
Mengwaga ye e ka bago 350, bagwebi ba Yuropa ba be ba reka le go romela batho ba Afrika bao ba dirilwego makgoba go tshela Lewatle la Atlantiki ka dikepe.
Go tloga bo-1500 go fihla bo-1800, dinaga tša Yuropa tša go swana le Portugal, Brithani, Fora, Sepania le Netherlands di be di swara goba di reka batho ba Afrika gomme di ba romela dikoloning tša Amerika ka dikepe. Fao ba be ba gapeletšwa go šoma ntle le tefo le ntle le tokologo.
- 'Transatlantic' e ra gore 'go tshela Lewatle la Atlantiki'.
- Baithuti ba histori ba akanya gore batho ba Afrika ba ka bago dimilione tše 12 ba ile ba rweswa ka dikepe go tshela Atlantiki.
- Batho bao ba dirilwego makgoba ba be ba swarwa bjalo ka thoto yeo e ka rekwago le go rekišwa.
Speaker notes
Kgonthišetša gore baithuti ba kwešiša lentšu 'go dirwa lekgoba' - motho yo a dirilwego lekgoba ke ba bangwe, e sego lekgoba ka tlhago. Šomiša 'motho yo a dirilwego lekgoba' go e na le 'lekgoba' gore botho bja motho bo dule bo bonagala. [SME] Palo ya makgoba a ka bago dimilione tše 12 ao a ilego a rweswa ke tekanyetšo yeo e šomišwago kudu go tšwa go Trans-Atlantic Slave Trade Database; kgonthišetša mantšu a nepagetšego ao o nyakago gore barutwana ba a gopole.
Kgwebo ya sebopego sa khutlotharo
Dikepe di be di sepela tsela ya mahlakore a mararo magareng ga Yuropa, Afrika le Amerika, di dira poelo boemong bjo bongwe le bjo bongwe.
Speaker notes
Šomiša setshwantšho sa khutlotharo go dira gore tsela e kwešišege gabotse. Gatelela gore batho e be e le morwalo leetong la bobedi - Middle Passage - leo dislaete tše di latelago di le hlahlobago. Botšiša baithuti gore ke ka lebaka la eng bagwebi ba be ba nagana gore tshepedišo ye e na le poelo, gomme o ba phephetše: poelo ya mang, gomme ka theko efe ya botho?
Go swarwa mo Afrika
Batho ba be ba swarwa ka ditlhaselo le dintwa, ke moka ba sepela ka maoto go ya lebopong gomme ba rekišwa.
Bontši bja batho bao ba dirilwego makgoba ba be ba etšwa Bodikela le Gare ga Afrika. Ba bangwe ba be ba swarwa ka ditlhaselo goba dintwa, ba bangwe ba be ba utswiwa. Ba be ba gapeletšwa go sepela sebaka se setelele go ya lebopong, gantši ba tlemilwe ka diketane, gomme ba swarelelwa ka dikgolegong tše di bitšwago 'diqhobosheane tša makgoba' goba 'dingwakwana tša ka fase' mafelong a swanago le Elmina le Sehlakahlaka sa Goree.
- Malapa a be a aroganywa gomme a se sa tlwaela go bonana gape.
- Bao ba swerwego ba be ba rekišetšwa bagwebi ba Yuropa ka go gwebišana ka dithoto.
- Ba be ba tshwaiwa ka leswao gomme ba swarelelwa ka diqhobosheaneng tše di tletšego pele ba laiwa ka dikepeng.
Speaker notes
Swara slaete ye ka šedi le kwelobohloko. Gatelela gore bao ba swerwego e be e le batho ba tlwaelegilego - balemi, batswadi, bana - e sego disenyi. Bolela gore babuši ba bangwe ba Afrika le bagwebi le bona ba ile ba tšea karolo go rekiša bao ba swerwego, eupša tlhokego le bogolo bjo bogolo bo be bo etšwa dikoloning tša Yuropa. Efoga dintlha tše di tšošago; lebelela go lahlegelwa ke tokologo le lapa.
Middle Passage (Tselana ya Magareng)
Leeto la lewatle le le šiišago go tshela Atlantiki leo le bego le ka tšea dibeke tše dintši.
'Middle Passage' e be e le leeto la go tshela Lewatle la Atlantiki, leeto la magareng la kgwebo ya khutlotharo. Makgolo a batho ba be ba tlaleletšwa ka thata ka fase ga boalo ba na le moya, dijo goba meetse a mannyane. Malwetši a be a phatlalala ka lebelo gomme ba bantši ba be ba sa phologe leeto.
- Bao ba swerwego ba be ba tlengwa mmogo ka diketane ba se na sekgoba sa go šutha.
- Go tshela go be go ka tšea go tloga dibekeng tše hlano go fihla dikgweding tše tharo.
- Baithuti ba histori ba akanya gore mo e ka bago o tee go ba šupago bao ba swerwego o ile a hlokafala leetong.
Speaker notes
Ye ke pelo ya maikutlo ya thuto - e boloke e le ya nnete le ya tlhompho, e sego ya go tsoša maikutlo a feteletšego. Hlaloša gore baphologi ba Middle Passage ba be ba fihla ba fokolile, ba tšhogile ebile ba le kgole le gae, ba bolela maleme a mantši a go fapana. [SME] Palo ya 'mo e ka bago o tee go ba šupago o hlokafetše' (mo e ka bago 15 lekgolong, kgauswi le dihlokofalo tša dimilione tše 1.8 ka kakaretšo) ke tekanyetšo yeo e tsopolwago gantši; kgonthišetša palo ye e nepagetšego le botelele bja leeto bjo o bo nyakago pele o phatlalatša.
Go rekišwa ka fantisi (auction)
Ge dikepe di fihla, baphologi ba be ba rekišwa bjalo ka dithoto go moreki yo a ntšhago tšhelete ye ntši go feta bohle.
Dikwelakepeng go ralala Brazil, dihlakahlaka tša Caribbean le Amerika Leboa, batho ba Afrika bao ba dirilwego makgoba ba be ba hlahlobja gomme ba rekišwa ka difantising tša setšhaba. Bareki ba be ba lefa tšhelete ka batho, gomme malapa ao a bego a phologile leeto mmogo gantši a be a aroganywa gape lefelong la fantisi.
- Batho bao ba dirilwego makgoba ba be ba fiwa maina a maswa ebile ba se na ditokelo tša semolao.
- Ba be ba ka rekwa, ba rekišwa, ba otlwa goba ba filwe ke beng ba bona.
- Bontši ba be ba romelwa dipolaseng tše di bego di lema swikiri, kotone le motšoko.
Speaker notes
Tiišetša tlhago ya go amoga botho ya bokgoba: batho ba swarwa bjalo ka thoto yeo e ka bewago theko le go rekišwa. Kgokaganya le dikgopolo tša toka le ditokelo tša botho tšeo baithuti ba šetšego ba di tseba. Šupa gore dibjalo tše swanago - swikiri, kotone, motšoko - di ile tša boela Yuropa leetong la boraro la khutlotharo, tša tlema tshepedišo ka moka mmogo.
Bophelo dipolaseng
Batho bao ba dirilwego makgoba ba be ba šoma diiri tše telele, tše boima ka fase ga taolo ye šoro.
Dipolaseng, batho bao ba dirilwego makgoba ba be ba šoma go tloga letšatši le hlaba go fihla le sobela ntle le tefo. Balebeledi ba be ba šomiša kotlo ye šoro go gapeletša batho go kwa. Le ge go be go na le sehlogo se, ditšhaba tša makgoba di ile tša boloka botho bja tšona bo phela ka mmino, go anega ditaba, bodumedi le ka go kgomarela dikgopolo tša gae.
- Mošomo o be o akaretša go bjala le go rema lehlaka la swikiri, le go kga kotone.
- Batho bao ba dirilwego makgoba ba be ba na le dijo tše nnyane, madulo a mabe le go se be le tokologo ya go sepela.
- Maleme a Afrika, dijo le meetlo di ile tša phologa gomme tša bopa ditšo tše diswa.
Speaker notes
Lekanyetša tlaišego le seriti sa botho le go gana-ka-setšo: batho bao ba dirilwego makgoba e be e se batswasego ba go se šome selo. Hlaloša ka moo ditšo tše di kopantšwego di ilego tša gola mo Amerika (mmino, dijo, tumelo) tšeo di sa bopago lefase le lehono. Se se beakanya slaete ye e latelago ya go gana ka mafolofolo le go tsogela maatla.
Go gana bokgoba
Batho bao ba dirilwego makgoba ba ile ba gana ka ditsela tše dintši tša sebete, tše dikgolo le tše dinnyane.
Go gana ka mehla
Go šoma ka go nanya, go roba didirišwa, go tšhaba le go boloka meetlo ya Afrika e phela.
Ditsogelo
Ditsogelo tša go swana le tsogelo ya sekepe sa Amistad (1839) le bohlanogi bja Nat Turner kua Virginia (1831).
Ditšhaba tše di lokologilego
Batho bao ba tšhabilego ba ile ba bopa ditšhaba tše di utilwego tša 'maroon' gomme ba lwela go dula ba lokologile.
Speaker notes
Gatelela boikgethelo: batho bao ba dirilwego makgoba ba be ba dula ba gana. Bao ba swerwego ba Amistad ba ile ba thopa sekepe sa bona gomme mafelelong ba thopa tokologo ya bona molatong o tumilego wa kgorotsheko; Nat Turner o ile a etelela pele tsogelo ya marumo yeo e ilego ya šišinya Borwa bja Amerika. Ka bobedi ba tšwelela ka polokelong ya SAHO ya ditiragalo tša matšatši. Boloka dintlha di swanela mengwaga ya bana gomme o lebelele sebete le kganyogo ya tokologo.
Olaudah Equiano o anega kanegelo ya gagwe
Monna yo peleng a bego a dirilwe lekgoba o ngwadile puku ye e tumilego a hlaloša seo a se phetšego.
Megoo ya basadi, le go bobola ga bao ba hwago, di ile tša dira gore ka moka e be pono ya letšhogo yeo e nyakago go se kwešišege. Olaudah Equiano, The Interesting Narrative, 1789
Olaudah Equiano o ile a swarwa mo Afrika e sa le ngwana gomme a phologa Middle Passage. Ka morago ga go reka tokologo ya gagwe, o ile a ngwala puku ka bophelo bja gagwe. Kanegelo ya gagwe e ile ya thuša batho ba bantši kua Brithani go kwešiša sehlogo sa kgwebo ya makgoba le go thekga go e fediša.
- Puku ya gagwe e be e le ye nngwe ya dipego tša mathomo tšeo di ngwadilwego ke mo-Afrika yo peleng a bego a dirilwe lekgoba.
- O ile a sepela le go bolela kgahlanong le kgwebo ya makgoba.
- Mantšu a swanago le a gagwe a ile a thuša go godiša mokgatlo wa go fediša bokgoba.
Speaker notes
Hlaloša maatla a hlatse ya motho ka noši: dipalopalo di ka kwagala di le kgole, eupša mantšu a Equiano a dira gore nnete ya botho e kwešišege gabotse. [SME] Temana e tšwa go Interesting Narrative ya Equiano ya 1789 gomme e gatišwa kudu; hle kgonthišetša mantšu a nepagetšego le setšhupa-letlakala go ya ka kgatišo ya thuto pele o gatiša, ka ge diphetogo tše mmalwa tša go fapafapana di le gona.
Go fediša kgwebo ya makgoba
Ka morago ga mengwaga ya lesolo, melao e ile ya fetišwa go fediša kgwebo gomme ka morago bokgoba ka bobjona.
'Phedišo' e ra go fediša selo se sengwe. Balwela-phedišo bao ba bitšwago abolitionists, gammogo le batho ba peleng ba bego ba dirilwe makgoba, ba ngangišana gore bokgoba bo be bo fošagetše gomme bo swanetše go emišwa. Kua Brithani, William Wilberforce o ile a etelela pele ntwa ka Palamenteng.
- 1807: Brithani e ile ya fetiša molao wa go fediša kgwebo ya makgoba (go reka le go romela batho ka dikepe).
- 1833-1834: bokgoba ka bobjona bo ile bja fedišwa go ralala Mmušomogolo wa Brithani, go akaretša le Kapa.
- Bokgoba bo ile bja fela ka morago dinageng tše dingwe - USA ka 1865 le Brazil ka 1888.
Speaker notes
Hlaloša phapano magareng ga go fediša kgwebo (1807) le go fediša bokgoba ka bobjona (1833-1834) - ntlha yeo gantši e gakantšhago. Ela hloko gore phedišo ga se ya tliša tekatekano gatee-tee; batho ba peleng ba bego ba dirilwe makgoba ba ile ba tšwela pele ba lebana le mathata a magolo. Kgokaganya thwii le Afrika Borwa: bokgoba kua Kapa bo ile bja fela e le karolo ya phedišo ya Mmušomogolo wa Brithani ya 1834.
Matšatši a bohlokwa a kgwebo ya makgoba ya go tshela Atlantiki
- 1500s Kgwebo ya makgoba ya go tshela Atlantiki e thoma go gola
- 1789 Olaudah Equiano o gatiša kanegelo ya bophelo bja gagwe
- 1807 Brithani e fediša kgwebo ya makgoba
- 1831 Nat Turner o etelela pele tsogelo kua Virginia
- 1834 Bokgoba bo fedišwa Mmušomogolong wa Brithani le kua Kapa
- 1888 Brazil e fediša bokgoba - naga ya mafelelo mo Amerika
Speaker notes
Šomiša tatelano ya nako go kopanya thuto ka moka pele ga slaete ya bohwa. Kgopela baithuti go lemoga gore kgwebo e tšwetše makgolokgolo a mengwaga eupša go e fediša le gona go tšere mengwagasome ya lesolo. Šupa letšatši la Kapa (1834) gore kanegelo e kgokagane le histori ya naga ya bona.
Bohwa bja kgwebo ya makgoba
Ditlamorago tša kgwebo ya makgoba di sa kwewa go dikologa lefase lehono.
Kgwebo ya makgoba e ile ya gašanya dimilione tša batho ba Afrika go ralala Amerika le go feta, ya hlola seo re se bitšago African diaspora (phatlalalo ya ma-Afrika). E ile ya tliša tlaišego ye šoro, eupša batho ba Afrika le bona ba ile ba bopa leleme, mmino, dijo le setšo sa dinaga tše dintši. Histori ya yona ya kgethollo ya semmala le go se lekane e sa dutše e šogana le yona lehono.
- Kua Kapa, batho bao ba dirilwego makgoba go tšwa Afrika le Asia ba ile ba thuša go bopa setšhaba sa Afrika Borwa le setšhaba sa Cape Malay.
- Mmino le meetlo ya Afrika di ile tša huetša jazz, blues le mmino o mongwe wa lefase.
- Go ithuta histori ye go re thuša go ema kgahlanong le bokgoba le kgethollo ya semmala lehono.
Speaker notes
Tliša kanegelo gae go Afrika Borwa: Kapa e be e na le kgwebo ya yona ya makgoba, gomme Slave Lodge kua Motsesetoropo wa Kapa e gopola histori ye. Gatelela go kgotlelela le seabe sa setšo sa batho bao ba dirilwego makgoba le ditlogolo tša bona, gore baithuti ba tloge ba na le kanegelo ya nnete le maikutlo a seriti sa botho le kholofelo.
Seo re ithutilego sona
Kgwebo ya makgoba ya go tshela Atlantiki e ile ya gapeletša dimilione tša ma-Afrika bokgobeng, eupša batho ba ile ba gana gomme mafelelong ya fedišwa.
Re latetše kanegelo go tloga go swarweng mo Afrika, go tshela Middle Passage, go tsena bokgobeng mo Amerika, le go feta ntwa ye telele ya phedišo. Bjale bontšha seo o ithutilego sona.
Q. Hlaloša gore 'kgwebo ya khutlotharo' e be e le eng gomme o hlaloše maeto a mararo a leeto. (6 marks)
Q. Ke ka lebaka la eng Middle Passage e bile phihlelo ye šiišago gakaakaa go ma-Afrika ao a dirilwego makgoba? (4 marks)
Q. Hlaloša ditsela tše pedi tšeo batho bao ba dirilwego makgoba ba ilego ba gana bokgoba ka tšona, gomme o hlaloše gore 'phedišo' e ra eng. (5 marks)
Speaker notes
Šomiša dipotšišo tše tharo bjalo ka mošomo o ngwadilwego goba poledišano ya klase; kabo ya maswao e latela mekgwa ya CAPS ya go theilwe godimo ga methopo le ya go ngwala temana. Boela go mantšu a bohlokwa: go dirwa lekgoba, transatlantic, Middle Passage, polasa, go gana, phedišo. Phetha ka go gopotša baithuti gore go ithuta histori ye go re thuša go tšeela godimo tokologo le ditokelo tša botho lehono.
- Grade
- Grade 7
- Subject
- History
- CAPS topic
- The Transatlantic slave trade
- Resource type
- Presentation