Bahlohlomiši ba go tšwa Yuropa ba Hwetša Borwa bja Afrika
Ka moo basesiši ba dikepe ba Portugal le ba Netherlands (Madatšhe) ba fihlilego ntlheng ya borwa ya Afrika, le seo maeto a bona a matelele a bego a se bolela go batho bao ba bego ba šetše ba dula mo.
Speaker notes
Thoma ka go botšiša baithuti gore 'mohlohlomiši' ke eng le gore ke ka lebaka la eng batho ba kgale ba be ba sesa ka mawatleng ao ba bego ba sa a tsebe. Beakanya dikgopolo tše pedi tše kgolo tša thuto: (1) basesiši ba go tšwa Portugal gomme ka morago ba go tšwa Netherlands (Holland) ba hweditše tsela ya lewatle go dikologa borwa bja Afrika, gomme (2) go fihla ga bona go fetotše bophelo bja Khoikhoi le San bao ba bego ba šetše ba dula mo. Gopotša baithuti gore go 'hwetša' lefelo ga go re le be le se na batho - batho ba be ba dutše mo mengwageng ye dikete.
Ke ka lebaka la eng ma-Yuropa a be a nyaka go sesa go ya borwa?
Ba be ba nyaka tsela ya lewatle ya go ya kgwebong ye humilego ya Bohlabela.
Kgale, dinoko tša go swana le pepere le sinamone, gammogo le silika le gauta, di be di tla Yuropa go tšwa India le Bohlabela. Di be di sepela ka go nanya nageng, ka gona di be di tura kudu.
- Dikgoši tša Yuropa di be di nyaka tsela ye e lego ka pela le ye e sa turego ya go fihla Bohlabela ka lewatle.
- Batho ba Portugal ba ile ba dira phetho ya go sesa go ya borwa go bapa le lebopo la Afrika go hwetša tsela yeo.
- Ga go na motho Yuropa yo a bego a tseba ge e ba dikepe di ka kgona go dikologa ka fase ga Afrika.
Speaker notes
Boloka se se le kwešišega: lebaka la maeto a a kotsi e be e le tšhelete le kgwebo. Dinoko di be di dirišwa go tatswa le go boloka dijo, gomme di be di na le theko ye kgolo. Hlaloša gore ka nako ye ma-Yuropa a be a swanetše go reka dithoto tša Bohlabela ka babapatši ba bantši, seo se bego se di dira gore di ture - tsela ya lewatle ye e lebanego e be e tla dumelela Portugal go gwebela ka boyona. O se ke wa imetša baithuti ka maina go fihla bjale; bahlohlomiši ba tla ka morago.
Batho bao ba bego ba šetše ba dula mo
Borwa bja Afrika e be e le legae la Khoikhoi le San nako ye telele pele sekepe le ge e le sefe sa Yuropa se fihla.
San e be e le batsomi-bakgoboketši bao ba bego ba tsoma diphoofolo le go kgoboketša dimela. Khoikhoi ba be ba na le mehlape ya dikgomo le dinku gomme ba be ba huduga go hwetša bjang bjo botala le meetse. Ka moka ba bitšwa Khoisan.
- Ba be ba dutše borwa bja Afrika mengwageng ye dikete.
- Khoikhoi bao ba bego ba le kgauswi le lebopo ba ile ba kopana le basesiši ba pele ba Yuropa sefahlego ka sefahlego.
- Naga ye e be e le legae la bona - e be e se ye e se nago batho goba ye e emetšego go 'hwetšwa'.
Speaker notes
Selaete se se bohlokwa bakeng sa histori ye e lokilego le ya therešo. Dira gore go be molaleng gore batho ba be ba dutše mo nako ye telele kudu ka mekgwa ya bona ya bophelo. Fapanya ka boleta: San e be e le batsomi-bakgoboketši, Khoikhoi e be e le badiši ba dikgomo le dinku. Lentšu 'go utolla' goba 'go hwetša' le dirišwa go ya ka pono ya ma-Yuropa; Khoisan ba be ba šetše ba tseba naga ye e le legae. Se se beakanya 'kopano ya mathomo' ka morago.
Portugal e etella pele
Kgato ka kgato, basesiši ba Portugal ba ile ba thala mmapa wa lebopo la bodikela bja Afrika.
Basesiši ba go tšwa Portugal ga se ba ka ba sesa tsela ka moka ka nako e tee. Leetong le lengwe le le lengwe ba be ba ya pejana go ya borwa go theoša le lebopo la Afrika gomme ba boela gae go abelana seo ba se ithutilego.
- Ba be ba sesa ka dikepe tše maatla tša dikota tše di bitšwago dikaravele tšeo di bego di kgona go sesa kgahlanong le phefo.
- Mokapoteni yo mongwe le yo mongwe o be a oketša lebopo le lefsa mebapeng ya Portugal.
- Maikemišetšo a bona e be e sa dutše e le go hwetša mafelelo a kgole a Afrika le go sesa go ya Bohlabela.
Speaker notes
Hlaloša gore go hlohlomiša e be e le tshepedišo ye e nanyago, ya šedi, ya kgato ka kgato mengwageng ye mentši, e sego leeto le tee. Tsebiša karavele: sekepe se boima bjo bonnyane, se lebelo seo se bego se kgona go sesa kgahlanong le phefo, seo se dirilego gore maeto a matelele a lewatle a kgonege. Boloka maina a le manyane mo - bokapoteni ba babedi ba go tuma (Dias le da Gama) ba tla ba le diselaete tša bona ka morago.
Go hwetša tsela ka lewatleng
Ka ntle le mebapa ya lewatle le legolo, basesiši ba be ba diriša letšatši, dinaledi le didirišwa tše bonolo.
Kgole ka lewatleng ga go na ditsela goba maswao a tsela. Bahlohlomiši ba be ba diriša khampase go hwetša leboa, gomme ba be ba lebelela letšatši le dinaledi go tseba gore ba kae.
- Sedirišwa se se bitšwago asetrolabe se be se thuša go ela gore letšatši goba naledi e dutše godimo bjang leratadimeng.
- Ba-Portugal ba be ba tsenya disefapano tše kgolo tša maswika, tše di bitšwago padrao, lebopong go swaya gore ba fihlile kgole bjang.
- Maeto a be a le kotsi - difefo, tlala le bolwetši di be di ka wela kgole le gae.
Speaker notes
Se ke selaete sa go dira ka diatla se se tsosago kgahlego - baithuti ba Mphato wa 6 ba rata 'ka moo go dirwago ka gona'. Hlaloša ka bonolo gore lengalo la khampase ka mehla le šupa leboa, le gore botelele bja letšatši goba dinaledi bo be bo botša basesiši gore ba kgole gakaakang go ya leboa goba borwa. Tsebiša 'padrao' (sefapano sa leswika) ka gobane Dias o tsentše se sengwe gomme se tšwelela selaeteng se se latelago. Gatelela kotsi ya nnete go aga tlhompho ka moo maeto a a bego a le thata ka gona.
Bartolomeu Dias o dikologa Kapa
Ka 1488 mokapoteni wa Portugal e bile mo-Yuropa wa pele yo a tsebjago go dikologa ntlha ya Afrika.
Bartolomeu Dias o ile a sesa go ya borwa kgole kudu moo sefefo se ilego sa foka dikepe tša gagwe go dikologa ka fase ga Afrika a sa bone le naga. O be a dikologile Kapa, a bontšha gore dikepe di ka fihla Bohlabela ka lewatle.
- O ile a kgoroga Mossel Bay gomme a tsenya sefapano sa leswika lebopong.
- Mathomong o ile a bitša ntlha ye 'Kapa ya Difefo' ka lebaka la boso bjo bo šoro.
- Kgoši ya Portugal e ile ya e reela leina le lefsa la Kapa ya Kholofelo ye Botse (Cape of Good Hope), ka gobane bjale go be go na le kholofelo ya go fihla India.
Speaker notes
Le ke le lengwe la maeto a mabedi a bohlokwa a thuto. Gatelela 1488 le kgopolo ya 'wa pele' go ya ka pego ya ma-Yuropa. Anega kanegelo ka bonolo: sefefo se ile sa iša Dias go dikologa Kapa mo e nyakilego go ba ka phošo, seo se ilego sa bontšha gore tsela ya lewatle e a kgonega. Phetogo ya leina go tloga go 'Kapa ya Difefo' go ya go 'Kapa ya Kholofelo ye Botse' ke ntlha ye e gopolegago - botšiša baithuti gore ke ka lebaka la eng 'kholofelo ye botse' e bego e le leina le lebotse. [SME] Ka kgopelo netefatša mantšu a gore Dias o kgorogile Mossel Bay le go reelwa ga Kapa kgahlanong le sehlogo sa SAHO pele ga tšweletšo.
Vasco da Gama o fihla India
Mo e ka bago mengwaga ye lesome ka morago, mokapoteni yo mongwe wa Portugal o ile a sesa go fihla India le go boa.
Vasco da Gama o ile a thoma leeto ka 1497. Dikepe tša gagwe di ile tša ema go bapa le lebopo la borwa bja Afrika bakeng sa meetse a mafsa le go khutša, gomme ka morago tša sesa go rota lebopo la bohlabela go putla go ya India, yeo a e fihlilego ka 1498.
- O ile a reela lebopo la bohlabela leina la Natal, ka gobane o ile a le feta kgauswi le Keresemose.
- O ile a bula tsela ka moka ya lewatle go tloga Yuropa go ya Bohlabela.
- Bjale dikepe tša Portugal di be di feta Kapa gantši mo tseleng ya tšona ya go gweba.
Speaker notes
Leeto la bobedi la bohlokwa. Da Gama o feditše seo Dias a se thomilego: tsela ya lewatle ye e bulegilego go fihla India. Šupa mmapeng gore tsela e kgomarela lebopo la Afrika bjang gomme e dikologa Kapa. Hlaloša gore 'Natal' e amana le matswalo/Keresemose, seo e lego lebaka la ge a e dirišitše kgauswi le 25 Desemere. Ka morago ga se, Kapa e bile lefelo la go ema la ka mehla la dikepe tše di fetago - seo se išago go Madatšhe. [SME] Netefatša go reelwa ga Natal le matšatši a 1497-1498 kgahlanong le SAHO pele ga tšweletšo.
Go kopana Kapa
Ge basesiši le Khoikhoi ba kopana, go be go na le kgwebo le, ka dinako tše dingwe, kgotlhang.
Dikepe tše di fetago di be di nyaka meetse a mafsa, nama le go khutša. Basesiši ka dinako tše dingwe ba be ba gweba tšhipi le dipheta le Khoikhoi bakeng sa dikgomo le dinku. Eupša mahlakore a mabedi a be a sa bolele polelo e tee, gomme go se kwešišane go be go ka fetoga kotsi.
- Kgwebo e be e thuša basesiši ba ba lapilego go hwetša dijo tše mafsa bakeng sa leeto le letelele.
- Ka 1510 ntwa e ile ya thoma Table Bay gomme moetapele wa Portugal le banna ba gagwe ba bantši ba ile ba bolawa.
- Mengwageng ye mentši ka morago ga seo, dikepe tše ntši tša Portugal di ile tša kgetha go se eme Kapa.
Speaker notes
Swara se ka boleta le ka potego boemong bja Mphato wa 6. Kopano e be e na le mahlakore a mabedi: kgwebo ya khutšo LE kgotlhang. Kgotlhang ya 1510 Table Bay (yeo go yona Viceroy wa Portugal Francisco de Almeida le banna ba bantši ba hwilego) ke lebaka leo ba-Portugal ba ilego ba phema Kapa ka morago. Phema go bea molato lehlakoreng le tee; hlaloša gore go hloka polelo e tee le meetlo ye e fapanego go dirile gore go botana go be thata. [SME] Ka kgopelo netefatša tiragalo ya 1510 ya Table Bay, boitsebišo bja moetapele, le mantšu a mabapi le bahwi pele ga tšweletšo - a e swanele mengwaga.
Madatšhe le VOC
Mengwaga ye e fetago lekgolo ka morago, babapatši ba go tšwa Netherlands ba be ba nyaka lefelo la go ema seripagare sa tsela go ya Bohlabela.
Dutch East India Company, ye e tsebjago ka ditlhaka tša yona tša Sedatšhe VOC, e ile ya romela dikepe tše ntši magareng ga Yuropa le Bohlabela. Kapa e be e le gare-gare ga leeto leo le letelele.
- Basesiši maetong a matelele gantši ba be ba babja ge ba se na dijo tše mafsa le meetse.
- VOC e be e nyaka seteišene sa go lapološa Kapa go bjala merogo le go hwetša nama ye mafsa.
- Ka gona Khamphani e ile ya dira phetho ya go romela batho go aga boemo Table Bay.
Speaker notes
Kgokaganya go tloga go ba-Portugal go ya go Madatšhe. Gatelela lebaka: VOC e be e le khamphani ye kgolo ya kgwebo yeo dikepe tša yona di bego di tšea dikgwedi go fihla Bohlabela, gomme basesiši ba be ba babja (gantši ka lebaka la scurvy, bolwetši bja go hloka dijo tše mafsa). 'Seteišene sa go lapološa' seo se lego seripagare Kapa se be se tla fa merogo ye mafsa, meetse le nama. Le ke lebaka leo Madatšhe a tlilego - kgwebo le kabo, e sego mathomong go aga naga.
Jan van Riebeeck Kapa
Ka 1652 VOC e ile ya romela Jan van Riebeeck go hloma seteišene sa go lapološa.
Jan van Riebeeck o ile a fihla Table Bay ka Aprele 1652 le sehlopha se senyane sa batho. Ba ile ba aga sebo sa tšhireletšo (foroto) bakeng sa polokego gomme ba bjala serapa se segolo sa merogo go fepa dikepe tše di fetago.
- Ba ile ba bjala merogo le dienywa gomme ba rua diphoofolo bakeng sa nama ye mafsa.
- Ba ile ba gweba le Khoikhoi bakeng sa dikgomo le dinku.
- Seteišene se senyane se se ile sa gola ka go nanya - se bile mathomo a bodulo bja go ya go ile bja ma-Yuropa.
Speaker notes
Le ke lefelo la phetogo la seripa sa bobedi sa thuto. Van Riebeeck o fihlile ka Aprele 1652 le batho ba ka bago masome a senyane; ba agile foroto le Serapa sa Khamphani go fa dikepe dilo. Gatelela polelwana 'bodulo bja go ya go ile' - go fapana le ba-Portugal bao ba bego ba fo ema, Madatšhe a ile a dula. Go dula ka mo go ya go ile ke mo go dirago gore 1652 e be bohlokwa kudu gomme go iša ditlamorago tša selaete se se latelago. [SME] Netefatša kgwedi ya go fihla le bogolo bja sehlopha sa van Riebeeck (gantši bo newa bo ka ba 90) pele ga tšweletšo.
Phetogo bakeng sa batho ba Kapa
Bodulo bjo bofsa bo ile bja tšea naga le mafulo ao Khoikhoi ba bego ba a ithekgile ka ona ka go nanya.
Mathomong Madatšhe le Khoikhoi ba be ba gwebelana. Eupša ge bodulo bo dutše bo gola, Madatšhe a be a nyaka naga ye ntši bakeng sa dipolasa - naga yona yeo Khoikhoi ba bego ba e diriša go fudiša dikgomo tša bona.
- Khoikhoi ba ile ba lahlegelwa ke naga ya mafulo gomme, ge nako e dutše e eya, dikgomo tša bona tše ntši.
- Go se dumelelane ka naga le dikgomo go ile gwa iša ntweng magareng ga mahlakore a mabedi.
- Bophelo bja Khoikhoi le San bo ile bja fetošwa ka go ya go ile ke bodulo bja Kapa.
Speaker notes
Fetiša ditlamorago tše kgolo ka mo go kwešišegago le ka toka. Kamano e ile ya thoma ka kgwebo eupša ya fetoga ge badudi ba nyaka naga ya temo - naga yona yeo ya mafulo yeo Khoikhoi ba bego ba e nyaka bakeng sa mehlape ya bona. Se se ile sa iša tahlegelong ya naga, tahlegelong ya dikgomo, le kgotlhang. Boloka se e le therešo le se se swanetšego mengwaga; ntlha ke gore go fihla ga bodulo go fetotše bophelo bja Khoikhoi le San ka go ya go ile. Se se kgokagana le dihlogo tša CAPS tša ka morago mabapi le bokoloniale bja Kapa.
Matšatši a bohlokwa: 1488 go fihla 1652
- 1488 Bartolomeu Dias o dikologa Kapa
- 1497-98 Vasco da Gama o sesa go ya India
- 1510 Kgotlhang le Khoikhoi Table Bay
- 1600s Dikepe tša VOC ya Madatšhe di feta Kapa gantši
- 1652 Van Riebeeck o thoma seteišene sa go lapološa
Speaker notes
Diriša selaete se go thuša baithuti go bea ditiragalo ka tatelano, bokgoni bjo bohlokwa bja CAPS bja Legato la Magareng. Ba kgopele go lemoga sekgoba se setelele magareng ga maeto a mathomo a Portugal (mafelelong a bo1400) le bodulo bja Madatšhe (1652) - mengwaga ye e fetago 150. Ba-Portugal ba hweditše gomme ba diriša tsela ya lewatle; Madatšhe e bile bona bao mafelelong ba ilego ba dula Kapa.
Mahlakore a mabedi a kanegelo e tee
Maeto ona a bonala a fapane kudu go ya ka gore o mang.
Speaker notes
Se ke selaete sa go nagana. Ruta 'pono' - histori yona e ikwa e le phihlelelo ye e thabišago go ya ka lehlakore la Yuropa gomme e le tahlego go ya ka lehlakore la Khoisan. Hlohleletša baithuti go swara ditherešo tše pedi ka nako e tee. Se se bontšha kgopolo ya histori ye e leka-lekantšwego gomme se ba lokišetša dipotšišo tša tekolo.
Seo re se ithutilego
Basesiši ba Portugal ba ile ba hwetša tsela ya lewatle go dikologa borwa bja Afrika, gomme Madatšhe ka morago a dula Kapa - a fetoša bophelo bja Khoisan.
Gopola kanegelo: ma-Yuropa a be a nyaka tsela ya lewatle go ya Bohlabela; Dias o dikologile Kapa ka 1488 gomme da Gama o fihlile India ka 1498; gomme ka 1652 van Riebeeck o agile seteišene sa go lapološa seo se ilego sa gola sa ba bodulo bjo bo tšwelago pele.
Q. Ke ka lebaka la eng ba-Portugal ba be ba nyaka go sesa go dikologa ntlha ya Afrika? (3 marks)
Q. Bolela maina a bahlohlomiši ba babedi ba go tuma ba Portugal thutong ye gomme o bolele gore yo mongwe le yo mongwe o dirile eng. (4 marks)
Q. Go fihla ga bodulo bja Madatšhe Kapa go fetotše bjang bophelo bja Khoikhoi? (3 marks)
Speaker notes
Phetha ka go boeletša dinako tše tharo tša bohlokwa: Dias (1488), da Gama (1497-98) le van Riebeeck (1652). Diriša dipotšišo tše tharo bjalo ka mošomo wa go ngwala goba poledišano ya klase; dimaka di latela setaele sa CAPS. Potšišo ya mafelelo e lekola gore baithuti ba kgona go hlaloša ditlamorago, e sego fela go gopola therešo. Šupa yuniti ye e latelago: bokoloniale bja Kapa mengwageng ya lekgolo la bo17 le la bo18.
- Grade
- Grade 6
- Subject
- History
- CAPS topic
- Explorers from Europe find southern Africa
- Resource type
- Presentation