Histori ya Selegae: Kanegelo ya Lefelo la ka la Gešo
Mmila o mongwe le o mongwe, moago le motho yo mogolo yo a lego kgauswi le wena o swere seripa sa histori. A re be badiredi ba go nyakišiša histori gomme re e hwetše!
Speaker notes
Thoma ka go ruthetša baithuti ka go botšiša: leina la mmila goba motse wa gago ke mang? Motho yo mogolo kudu yo o mo tsebago ke mang? Hlalosa gore 'selegae' se ra lefelo le le kgauswi le rena - mmila, toropo goba lefelo la gešo. 'Histori' e ra kanegelo ya seo se diregilego moo pele re belegwa. Lehono re ithuta ditsela tše nne tša go utolla kanegelo yeo: mafelo a go tsebega, maina a mafelo, go boledišana le bagolo, le dikago tša histori (dimuseamo).
Histori ya selegae ke eng?
Histori ya selegae ke kanegelo ya lefelo la gešo - e sego kgole, eupša moo o dulago gona.
Histori ga se ka ga dikgoši le ditoropo tše dikgolo tša kgole fela. Mmila, sekolo le toropo ya gešo le tšona di na le histori. Histori ya selegae e botšiša: ke mang yo a bego a dula mo pele ga rena? Lefelo le le be le lebelega bjang kgale? Le fetogile bjang?
- Lefelo la gešo le be le le gona nako ye telele pele o belegwa.
- Dikago, ditsela le maina di swere dintlha tša nako ya kgale.
- O ka hwetša kanegelo ka go lebelela, go botšiša le go etela.
Speaker notes
E dire ya go ama motho ka noši. Kgopela baithuti ba sego kae go bolela selo se sengwe se sa kgale lefelong la bona - mohlare wa kgale, lebenkele la kgale, lebitla, kereke goba leporogo. Ngwala tše letlapeng. Kgonthišetša baithuti gore histori ya selegae ke ya bohle, metseng le ditoropong ka go swana. Boloka polelo e le ye e kwešišegago ebile e le kopana legatong le.
Kamoo re hwetšago histori ya selegae ka gona
Monyakišiši wa histori o šomiša mehuta ye mene ya dintlha go ithuta ka lefelo.
Mafelo a go tsebega
Dikago tša kgale, difoto tša mabu (diswantšho tša maleba) le mafelo a bohlokwa ao re ka a bonago le go a etela.
Maina
Maina a mmila le a lefelo ao a filwego kgale ka lebaka le itšego.
Histori ya molomo
Dikanegelo tšeo batho ba bagolo ba di gopolago gomme ba re botša tšona ka molomo.
Dimuseamo
Mafelo ao a bolokago dilo tša kgale, difoto le direkoto di bolokegile go rena.
Speaker notes
Tsebiša methopo ye mene yeo baithuti ba tlago kopana le yona diselaeteng tše di latelago: mafelo a go tsebega, maina, histori ya molomo le dimuseamo. Kgopela baithuti go akanya gore mohlala o mongwe le o mongwe wa letlapeng o lokela mo tlaseng ga ntlha efe. Se se ba fa sebopego se bonolo gore thuto e se be lelokelelo la go swanetše go gopolwa fela. Šomiša lentšu 'mothopo' - selo se se re fago tshedimošo ka nako ya kgale.
Mafelo a go tsebega ao o ka a bonago
Lefelo la go tsebega ke lefelo goba kago ya bohlokwa yeo batho ba e tsebago gabotse.
Mafelo a go tsebega a re thuša go bona nako ya kgale ka monaganong. Kereke ya kgale, sepheko sa ntwa, leporogo, ntlo ya toropo goba mohlare o mogolo wa kgale e ka ba ye e tšofetšego kudu go feta batho bao ba dulago kgauswi le yona. Go lebelela lefelo la go tsebega ka kelohloko - sebopego sa lona, maswika a lona, letšatšikgwedi le le ngwadilwego go lona - go re botša ka batho bao ba le agilego.
- Nyaka letšatšikgwedi le le betlilwego leboteng goba leswikeng.
- Lemoga gore kago e be e šomišetšwa eng kgale.
- Botšiša gore ke ka lebaka la eng batho ba kgethile go e aga lefelong leo.
Speaker notes
Ema motsotswana godimo ga go lebelela ka kelohloko - bokgoni bja bohlokwa bja Histori. Ge go kgonega, bolela lefelo la nnete la go tsebega leo le lego kgauswi le sekolo gomme o le hlalose. Hlohleletša baithuti go lemoga dintlha: dithlako, matšatšikgwedi, dibetlwa. Ba gopotše gore lefelo la go tsebega le ka ba le le nyenyane, go swana le mohlare wa kgale goba sediba, e sego sepheko se segolo fela.
Maina a mmila le a lefelo a bolela dikanegelo
Maina ga a kgethwe ka phošo. Le lengwe le le lengwe le na le lebaka la lona.
Lebelela leina la mmila, toropo goba noka ya gešo. Maina a mangwe a tšwa polelong yeo e bego e bolelwa kgale. A mangwe a hlompha motho, semela, phoofolo goba tiragalo. Ge leina le fetoga, le tšeo ke histori - gantši go bontšha gore batho bao ba bušago ba fetogile.
- Maina a mangwe a ka Sezulu, Sesotho, Seafrikanse, Seisemane goba maleme a mangwe.
- Mebila e mengwe e reilwe ka batho ba bohlokwa.
- Leina le lefsa mmileng wa kgale le ka bontšha gore dinako di fetogile.
Speaker notes
Botšiša baithuti gore leina la mmila goba toropo ya bona le tšwa polelong efe le gore le ka ba le ra eng. Hlalosa ka boleta gore mafelo a mantši a Afrika Borwa a reilwe leswa go feta mengwaga - ye ke tsela ye e bolokegilego, ye e swanelago mengwaga ya go tsebiša phetogo ka nako. Efoga dipolotiki tše boima mo; e boloke e le 'maina a fetoga ge batho bao ba bušago ba fetoga'. [SME] Netefatša mehlala ye e swanelago ya maina a mafelo a selegae bakeng sa selete seo klase e lego go sona.
Histori ya molomo: dikanegelo tša bagolo
Batho ba bagolo ba swere dikgopolo tšeo di sego tša ngwalwa pukung le e tee.
Histori ya molomo e ra histori yeo batho ba e bolelago ka molomo, go tšwa monaganong. Bomakgolo le borakgolo, baagišani le bagolo ba gago ba gopola kamoo lefelo le bego le lebelega ka gona, dipapadi tšeo bana ba bego ba di bapala, le seo se fetogilego. Ge re theeletša ka kelohloko, re ithuta dilo tšeo puku e ka se re botšego tšona.
- Bagolo ba gopola mabenkele, dikolo le ditsela tšeo di sego gona bjale.
- Dikanegelo tša bona di re thuša go bona bophelo pele ga difoto le mefono.
- Lapa le lengwe le le lengwe le setšhaba le na le baanegi ba bona.
Speaker notes
Hlalosa gore histori ya molomo ke mothopo wa nnete le wa bohlokwa wo o šomišwago ke ba histori. Gatelela tlhompho: re theeletša ka setu gomme re leboga. Bontšha gore ditšhabeng tše dintši tša Afrika Borwa, tsebo le histori di fetišeditšwe ka molomo nako ye telele kudu. Botšiša baithuti gore moanegi ka lapeng la bona ke mang.
Kamoo o ka botšišago motho yo mogolo ka gona
Poledišano ke ge re botšiša motho dipotšišo gomme re theeletša dikarabo tša gagwe ka kelohloko.
O ka kgoboketša histori ya molomo ka bowena. Kgetha motho yo mogolo, kgopela ka hlompho, gomme o lokiše dipotšišo tše sego kae tše bonolo. Theeletša gabotse, gomme o ngwale goba o thale seo ba go botšago sona.
- Kgopela ka botho pele: 'Naa nka go botšiša ka mehleng ya kgale?'
- Botšiša: 'Lefelo la gešo le be le lebelega bjang ge o be o sa le yo monyenyane?'
- Botšiša: 'Ke eng se se fetogilego kudu go tloga ka nako yeo?'
- Leboga, gomme o abelane seo o ithutilego sona le klase.
Speaker notes
Ye ke tiragalo ya mohola yeo baithuti ba ka e dirago gae. Bontšha dipotšišo tše nngwe goba tše pedi ka molomo. Ba gopotše gore dikgopolo tše dingwe di ka ba tše di thabišago gomme tše dingwe di ka nyamiša, ebile go lokile - re theeletša ka botho ka mokgwa wo mongwe le wo mongwe. Ba hlohleletše go boloka dikarabo ka go ngwala, go thala goba (ka tumelelo) go gatiša. E fetoše mošomo wa gae ge nako e dumela.
Dimuseamo di boloka nako ya kgale e bolokegile
Museamo ke lefelo le le hlokometšego dilo tša kgale le difoto gore re ithute go tšona.
Museamo e boloka dilo tša kgale - didirišwa, diaparo, difoto, mangwalo le dimmapa - di bolokegile ebile di bontšhwa. Ditoropo tše dintši di na le museamo o monnyane wa selegae. Bokgobapuku le bjona bo ka boloka dikuranta tša kgale le difoto tša lefelo la gešo. A ke mafelo a mabotse ao monyakišiši wa histori a swanetšego go a etela.
- Dimuseamo di šireletša dilo tša nnete tša kgale, tše di bitšwago dintho tša setšo (artefacts).
- Difoto tša kgale di re bontšha kamoo lefelo le bego le lebelega ka gona.
- Batho bao ba šomago moo ba ka araba dipotšišo tša gago.
Speaker notes
Hlalosa lentšu 'sentho sa setšo' (artefact) - selo sa nnete se se dirilwego goba se se šomišitšwego ke batho kgale. Ge go na le museamo wa selegae, bokgobapuku goba lefelo la bohwa, bolela leina la lona gomme o hlohleletše go etela ga klase. Gatelela gore difoto ke mothopo o maatla ka gobane di swara motsotso ka nako. [SME] Oketša leina le dintlha tša museamo goba lefelo la bohwa la selegae le le lego kgauswi le lefelo la klase.
Kamoo lefelo le tee le ka fetogago ka gona
- Long ago Lefelo le be le le naga ye e bulegilego, le nago le noka le malapa a sego kae.
- Later Batho ba agile kereke, lebenkele le dintlo tša mathomo.
- Grandparents' time Sekolo, ditsela le museamo o monnyane di ile tša oketšwa.
- Today Ke lefelo le le tletšego - eupša mafelo a kgale a go tsebega a sa dutše a le gona.
Speaker notes
Le ke lelokelelo la nako la mohlala, e sego lefelo la nnete - le šomiše go ruta kgopolo ya phetogo ka nako, kgopolo ya motheo ya Legato la Magareng. Laletša baithuti go aga lelokelelo la nako le le swanago la lefelo la bona ba šomiša seo bagolo ba ba boditšego sona. Bontšha gore dilo tše dingwe di a fetoga (ditsela tše difsa, maina a mafsa) mola tše dingwe di dula (kereke ya kgale, noka).
Dikanegelo tše dingwe di a nyamiša - ebile di bohlokwa
Histori ka moka ya selegae ga se ye e thabišago, gomme go lokile go bolela ka yona ka botho.
Kgale, melao ye e sa lokago e ile ya gapeletša malapa a mangwe go tlogela magae a ona gomme a hudugela mafelong a mafsa. Mafelo a swanago le Sophiatown kua Johannesburg le District Six kua Cape Town e be e le mafelo a a tletšego batho, eupša batho ba ile ba gapeletšwa go huduga. Lehono re gopola dikanegelo tše gore re swarane le bohle ka toka.
- Re theeletša dikanegelo tše di nyamišago ka hlompho le botho.
- Go gopola go re thuša go kwešiša lefelo la gešo gabotse.
- Go ithuta nnete go re thuša go aga naga ye e nago le toka.
Speaker notes
Swara se ka kelohloko ebile ka bokopana legatong la Mphato wa 4. E boloke e le kgopolo ye bonolo ye e lego nnete ya gore melao ye e sa lokago e kile ya gapeletša malapa go huduga, ntle le dintlha tše boima. Sophiatown le District Six ke mehlala ye e tsebegago yeo e nago le maqephe a SAHO. Kgonthišetša baithuti; lebiša tlhokomelo go go gopola le toka. [SME] Netefatša URL ya leqephe la lefelo la District Six gomme o kgonthišetše gore taba ya go gapeletšwa ga batho e beilwe ka mokgwa o o swanelago Mphato wa 4.
Dira porojeke ya gago ya histori ya selegae
Kgetha ntlha e tee gomme o be monyakišiši wa nnete wa histori lefelong la gešo.
Thala lefelo la go tsebega
Hwetša kago goba lefelo la kgale le le lego kgauswi le wena gomme o le thale. Ngwala selo se tee ka lona.
Botšiša motho yo mogolo
Boledišana le motho yo mogolo gomme o ngwale kanegelo e tee yeo a go botšago yona.
Ithute ka leina
Hwetša gore ke ka lebaka la eng mmila, toropo goba noka ya gešo e na le leina la yona.
Speaker notes
Fetoša thuto go ba tiro. Dumelela baithuti go kgetha karata e tee bjalo ka porojeke ye nnyane yeo ba tlago e phethagatša gae goba mo bekeng. Hlohleletša go abelana thutong ye e latelago gore klase e age seswantšho sa lefelo la bona mmogo. Se se kgokaganya methopo ye mene le mošomo wa nnete wa diatla - pelo ya sehlogo sa CAPS sa Histori ya selegae.
Boelela: kanegelo ya lefelo la gešo
Histori ya selegae e re dikologile - mafelong a go tsebega, maineng, dikanegelong tša bagolo le dimuseamong.
Re ithutile gore mmila, toropo le lefelo la gešo di na le histori, le gore monyakišiši wa histori a ka e hwetša a šomiša dintlha tše nne: mafelo a go tsebega, maina a mafelo, histori ya molomo le dimuseamo. Bjale leka dipotšišo tše.
Q. Bolela dilo tše pedi tšeo monyakišiši wa histori a ka di lebelelago go ithuta ka lefelo la gešo. (2 marks)
Q. Histori ya molomo ke eng, gomme re ka botšiša mang go e kwa? (3 marks)
Q. Ke ka lebaka la eng go le bohlokwa go etela museamo goba bokgobapuku ge o ithuta histori ya selegae? (3 marks)
Speaker notes
Šomiša dipotšišo tše tharo bjalo ka mošomo o mokopana wa go ngwala goba poledišano ya klase. Meputso e swantšha setaele se bonolo sa CAPS sa Legato la Magareng. Phetha ka go gopotša baithuti gore histori ga e go dipuku fela - e mmileng wa bona, gomme ba ka thuša go e boloka e phela ka go abelana seo ba se hwetšago. Bontšha leeto lefe goba lefe la bohwa la selegae le le rulagantšwego.
- Grade
- Grade 4
- Subject
- History
- CAPS topic
- Local history
- Resource type
- Presentation