Dintlha tša Phetogo: 1948 le Bo-1950s
Kamoo dikgetho tša 1948 di ilego tša tsenya kgethollo ka molao, le kamoo maAforika Borwa a tlwaelegilego a ilego a thoma go lwela ka bona.
Speaker notes
Thoma ka go botšiša barutwana seo ba se tsebago ka ga kgethollo (apartheid). Hloma ditaba tše pedi tša thuto ye: (1) melao yeo National Party e e phasišitšego ka morago ga go thopa maatla ka 1948, le (2) go gola ga ganetšo kgahlanong le melao yeo mo bo-1950s. Hlaloša gore 'ntlha ya phetogo' ke motsotso wo o fetošago tsela ya histori.
Afrika Borwa pele ga 1948
Kgethollo ga se ya thoma ka 1948 - eupša 1948 e e dirile gore e be ye e rulagantšwego kudu le ye e feleletšego.
Pele ga 1948, melao e šetše e aroganya maAforika Borwa ka morafe gomme e laola moo batho ba baso ba bego ba ka dula, ba šoma le go sepela gona. Melao ya dipasa e ile ya gapeletša banna ba baso go swara ditokomane, gomme molao wa Natives Land Act wa 1913 wa boloka bontši bja mašemo bakeng sa beng ba bašweu.
- Lehumo le naga di be di swere kudu ke bonnyane bja bašweu.
- Batho ba baso, ba Mmala le ba India ba be ba na le ditokelo tše nnyane goba ba se na tšona tša go bouta.
- Kgethollo e be e le ye e tlwaelegilego eupša e sešo ya ba tshepedišo e tee ye e feleletšego.
Speaker notes
Gatelela go tšwelapele le phetogo: kgethollo e be e le gona ka fase ga mebušo ya pele, eupša e be e sa rulaganywa gabotse. Ka morago ga 1948 National Party e ile ya kopanya melao ye e arogilego ka tshepedišo e tee ye e akaretšago tšohle yeo e bitšwago apartheid (lentšu la Seafrikanse le le rago 'go aroganya'). Kgokaganya morago le mareo a pele a dipasa le go amogwa naga.
Dikgetho tša 1948
Ka la 26 Mopitlo 1948 National Party e ile ya thopa maatla ka tshepišo ya kgethollo (apartheid).
National Party (NP), ye e etilwego pele ke D.F. Malan, e ile ya dira lesolo ka pego ya apartheid - go aroganya dihlopha tša semorafe ka botlalo. Ka kgwerano le Afrikaner Party e ile ya fenya United Party ya Jan Smuts.
- Ke bathei ba bašweu fela bao ba bego ba ka tšea karolo dikgethong.
- NP e ile ya thopa bontši bja ditulo le ge e ile ya thopa dibouto tše nnyane go feta United Party.
- D.F. Malan e ile ya ba Tonakgolo gomme ya thoma go fetošetša apartheid go ba molao.
Speaker notes
Gatelela lebaka leo 1948 e lego ntlha ya phetogo YA yuniti ye: phetogo ya mmušo yeo e ilego ya aga apartheid ka boomo. Šupa bothata bja toka - NP e ile ya thopa ditulo eupša e se dibouto tša bontši, ka gobane dinaga-selete tša magaeng (kudu tša maAfrikanse) di be di leketšwa kudu. Ela hloko gore dimilione tša maAforika Borwa a baso, a Mmala le a India di be di se na lentšu le gatee.
Go fetošetša apartheid go ba molao
Magareng ga 1950 le 1953 mmušo o ile wa phasiša ketane ya melao ya go laola karolo e nngwe le e nngwe ya bophelo.
Aroganya ka Merafe
Go tšea sephetho sa gore motho yo mongwe le yo mongwe o wela sehlopheng sefe sa semorafe.
Kgaoganya
Go gapeletša dihlopha tše di fapanego go dula, go ithuta le go šoma di arogane.
Laola
Go homotša le go otla mang le mang yo a ganetšago tshepedišo.
Speaker notes
Šupa melao ye mene ye e latelago ka go šomiša madiri a mararo a - aroganya ka merafe, kgaoganya, laola. Se se fa barutwana sebopego gore Melao ka o tee ka o tee e se be lelokelelo la go tsopolwa fela eupša e be dikgato tša leano le tee. Kgopela barutwana go akanya gore molao ofe o dira mošomo ofe ge o dutše o feta ka dislaete tše di latelago.
Population Registration Act, 1950
MoAforika Borwa yo mongwe le yo mongwe o ile a bewa sehlopheng sa semorafe, a ngwadišwa ke mmušo.
Molao wo o be o nyaka gore batho ba aroganywe ka morafe - bjalo ka Mošweu, wa Mmala goba Native (moAforika yo moso). Batho ba India/ba Asia ba ile ba tsenywa moragonyana bjalo ka sehlopha se se aroganego. Karoganyo ya motho e be e laola moo a ka dulago, a šoma, a ya sekolo gona le gore a ka nyala mang.
- Bahlankedi ba be ba šomiša ponagalo, tlholego le go amogelwa ke setšhaba go aroganya batho.
- Malapa a be a ka kgaogana ge ditho di aroganywa ka go fapana.
- Molao wo o ile wa ba motheo woo melao e mengwe ya apartheid e agilwego godimo ga wona.
Speaker notes
Hlaloša gore karoganyo e be e le senotlelo se segolo sa apartheid: ge mmušo o šetše o beakantše 'morafe' wa gago, molao o mongwe le o mongwe o be o ka šomišwa go wena. Abelana gore dikaroganyo ka dinako tše dingwe di be di se na tekano ebile di le šoro - bana ba lapa le tee ba be ba ka bewa dihlopheng tše di fapanego. Gatelela ditshenyagalo tša batho, e sego fela dintlha tša semolao.
Group Areas Act, 1950
Molao o ile wa aroganya ditoropo le metsemegolo ka mafelo a semorafe.
Group Areas Act e ile ya dumelela mmušo go boloka lefelo lefe goba lefe la toropo bakeng sa sehlopha se tee sa semorafe. Batho bao ba dulago lefelong le 'lefošagalego' ba be ba ka tlošwa ka kgapeletšo magaeng a bona gomme ba išwa mafelong a a kgole le dibopo tša metsemegolo le mešomo.
- Ditšhaba ka moka di ile tša tlošwa gomme magae a tšona a thubja.
- Naga e e bego e le lefelong le lekaone ka mehla e be e bolokelwa badudi ba bašweu.
- Ditlošo tše di tsebegago di akaretša District Six kua Kapa le Sophiatown kua Johannesburg.
Speaker notes
Kgokaganya molao wo le tikologo ya letšatši le letšatši yeo barutwana ba ka e lemogago ditoropong tša bona - metsemegolo ye mentši ya Afrika Borwa e sa bontšha sebopego se sa apartheid. Sophiatown e tšwelela gape dislaeteng tše pedi tša ka morago bjalo ka thuto ya go ithuta, ka fao bjala peu mo. Botšiša: go kwala bjang go botšwa gore legae la gago bjale le lefelong le 'lefošagalego'?
Suppression of Communism Act, 1950
Molao wo o ngwadilwego ka bophara mo o bego o ka homotša mo e nyakago e ba lenaba le lengwe le le lengwe la apartheid.
Molao wo o ile wa thibela Communist Party, eupša o ile wa hlaloša 'bokomonisi' ka bophara mo o bego o ka šomišwa kgahlanong le mang le mang yo a ganetšago pholisi ya mmušo. Tona e be e ka 'thibela' batho - go beela tsepelo ya bona mellwane, go ba homotša le go ba thibela dikopanong - ntle le tsheko.
- Baitseanape ba be ba ka 'lokelelwa lelokelelong', ba thibelwa goba ba lelekwa magaeng a bona.
- Thibelo e ile ya dira gore e be bosenyi go baetapele ba bantši go bolela phatlalatša goba go tsopolwa.
- Mmušo o ile wa šomiša molao wo bo-1950s ka moka go fokotša ganetšo.
Speaker notes
Wo ke molao wa 'taolo'. Dira gore go be molaleng kotsi ya molao wo o sa hlalosetšwego gabotse: ka gobane 'bokomonisi' bo be bo hlalošitšwe ka go se lekane, mmušo o be o ka homotša baitseanape ba mekgatlo ya bašomi, baetapele ba kereke le liberals bao ba bego ba se na selo le bokomonisi. Kgokaganya le kgopolo ya taolo ya molao - mo kotlo e be e tla ntle le tsheko ye e lokilego.
Bantu Education Act, 1953
Thuto ye e fokolago ka boomo ye e reretšwego go boloka bana ba baso mešomong ya tefo ye nnyane.
Mmušo o ile wa tšea taolo ya thuto ya bana ba baso go tšwa dikerekeng le ditshepelong tšeo di bego di sepetša dikolo tše dintši. Hendrik Verwoerd, Tona yo a bego a laola, o ile a dira gore maikemišetšo a be molaleng: go tlwaetša bana ba baso fela bakeng sa bophelo bja mošomo le bohlanka, e sego menyetla ye e lekanago.
- Dikolo tša baso di be di fiwa tšhelete ye nnyane kudu go feta dikolo tša bašweu.
- Lenaneothuto le be le lekanyetša seo barutwana ba baso ba bego ba se rutwa.
- Kgalefo ka Bantu Education e ile ya fepa ganetšo mengwaga-ngwaga, go fihla 1976.
Speaker notes
Tsopola goba fetolela maikemišetšo a Verwoerd ka šedi boemong bja Kreiti ya 9: thuto e be e šomišwa bjalo ka sedirišwa sa go lekanyetša bokamoso bja bana ba baso. Thala mothaladi o motelele go ya pele - pfetogo ya Soweto ya 1976, yeo barutwana ba e kopanago yunithing ye e latelago, e ile ya hlohleletšwa ke kgalefo ka Bantu Education. Se se bontšha kamoo molao wa bo-1950s o bego o na le ditlamorago ka mengwaga-ngwaga.
Apartheid e a bopega, 1948-1956
- 1948 National Party e thopa dikgetho
- 1950 Melao ya Population Registration, Group Areas le Suppression of Communism
- 1952 Lesolo la Ganetšo (Defiance Campaign)
- 1953 Bantu Education Act
- 1955 Freedom Charter e a amogelwa; ditlošo tša Sophiatown di a thoma
- 1956 Mogwanto wa Basadi; go swarwa ga Tsheko ya Boradia
Speaker notes
Šomiša slaete ye go kopanya pele o tloga go 'melao' go ya go 'ganetšo'. Kgopela barutwana go lemoga sebopego: phunya ya melao ya apartheid ka 1950, ke moka lephoto le le hlatlogago la go ipelaetša go tloga ka 1952 go ya pele. Karolo ye e šetšego ya thuto e latela ganetšo yeo.
Lesolo la Ganetšo, 1952
Ba dikete ba ile ba roba melao ya apartheid ka boomo go tlatša dikgolegong le go bontšha go gana ga bona tshepedišo.
Le thakgotšwe ka la 26 Phupu 1952 ke African National Congress (ANC) le South African Indian Congress, baithaopi ba ile ba roba melao ye e sa lokago ka boomo - ba šomiša didirišwa tša 'bašweu fela' le go ganetša dikhefiu - gomme ba amogela go swarwa ntle le dintwa.
- E be e le lesolo la mathomo le legolo, la merafe ye mentši la ganetšo ye e se nago dintwa.
- Baetapele ba be ba akaretša Nelson Mandela, Walter Sisulu le James Moroka.
- Boleloko bja ANC bo ile bja gola kudu ge lesolo le dutše le phatlalala go ralala naga.
Speaker notes
Gatelela leano: go se kwe molao ka mokgwa wo o se nago dintwa, wo o hlohleleditšwego ka karolo ke ganetšo ya nakong ya pele ye e se nago dintwa. Ntlha e be e le kgatelelo ya boitshwaro le dipalo tše dikgolo, e sego maatla. Šupela poledišano karabelo ya mmušo - Lesolo la Ganetšo le ile la iša ka go lebanya go melao ye e šoro le moragonyana go Tsheko ya Boradia (slaete ya mafelelo).
Go tlošwa ga Sophiatown
Selete se se phelago, se se hlakantšwego sa Johannesburg se se senywago go gapeletša Group Areas Act.
Sophiatown e be e le se sengwe sa mafelo a mannyane moo maAforika Borwa a baso a bego a ka ba le naga, gomme e be e tumile ka mmino le bophelo bja setšhaba. Go tloga ka la 9 Dibokwane 1955 mmušo o ile wa thoma go tloša ka kgapeletšo badudi go ya Meadowlands kua Soweto le go thuba magae a bona.
- Badudi ba ile ba ipelaetša ka pego ya 'Ons dak nie, ons phola hier' (ga re tloge).
- Lefelo le ile la agelwa leswa bakeng sa badudi ba bašweu gomme la reelwa leswa 'Triomf' (phenyo).
- Sophiatown e ile ya ba seswantšho sa seo ditlošo tša kgapeletšo di se senyago.
Speaker notes
Šomiša Sophiatown go dira gore Group Areas Act e be ye e kwešišegago le ya botho. Kgokaganya morago le slaete ya 6. Bolela bohlokwa bja yona bja setšo (bangwadi, baletši ba mehla ya Drum) gore barutwana ba bone gore ditlošo di senya e sego meago fela eupša le mokgwa wa bophelo. Go reelwa leswa 'Triomf' go bontšha gore mmušo o ile wa keteka tshenyego ye.
Congress of the People le Freedom Charter
Ka la 26 Phupu 1955 e ka ba baemedi ba 3,000 ba ile ba kgobokana kua Kliptown go bolela mohuta wa naga yeo ba e nyakago.
Batho ba tla Buša! Afrika Borwa ke ya bohle bao ba dulago go yona, ba baso le ba bašweu. The Freedom Charter, Kliptown, 26 Phupu 1955
Congress of the People e ile ya rulaganywa ke Congress Alliance. Baemedi ba ile ba kgoboketša dinyakwa go tšwa go ralala naga ka moka go tsenya ka gare ga Freedom Charter, kanegelo ya ditokelo le ditokologo tšeo batho ba bego ba di nyakela Afrika Borwa ya temokrasi.
- E ile ya nyaka ditokelo tše di lekanago, naga, mošomo le thuto bakeng sa bohle.
- Moragonyana e ile ya bopa boleng bja Molaotheo wa temokrasi wa Afrika Borwa.
- Maphodisa a ile a phatlalatša letšatši la bobedi la kgobokano gomme a ngwala bao ba bego ba le gona.
Speaker notes
Bapiša slaete ye le melao ya apartheid: mo ke pono ye nngwe. Hlaloša Congress Alliance ka bokopana (ANC le badirišani ba yona bao ba emelago ditšhaba tše di fapanego). Ela hloko mothaladi wo o lebanego go tloga go Freedom Charter go ya go Molaotheo wa 1996 - tokomane ya bo-1950s ye e ilego ya bopa temokrasi mengwaga ye 40 moragonyana. Tlhokomelo ya maphodisa ya lešaba e kgokaganya go ya pele le Tsheko ya Boradia.
Mogwanto wa Basadi, 1956
E ka ba basadi ba 20,000 ba ile ba gwanta go ya Union Buildings kgahlanong le melao ya dipasa go basadi.
Ka go rulaganywa ka Federation of South African Women (FEDSAW), basadi ba merafe ka moka ba ile ba gwanta go ya Union Buildings kua Pretoria go ipelaetša ka maano a go katološa melao ye e hloilwego ya dipasa go basadi ba baso. Ba ile ba tlogela dikete tša mekgahlelo ye e saennwego ofising ya Tonakgolo Strijdom.
- Baetapele ba be ba akaretša Lilian Ngoyi, Helen Joseph, Rahima Moosa le Sophia Williams-De Bruyn.
- Bagwanti ba ile ba opela 'Wathint' abafazi, wathint' imbokodo' (o kgwatha mosadi, o kgwatha leswika).
- 9 Phato bjale e a ketekwa ngwaga o mongwe le o mongwe bjalo ka Letšatši la Bosetšhaba la Basadi.
Speaker notes
Beela pele boetapele bja basadi - sebaka sa go katološa seswantšho sa barutwana sa kgokgoloko go feta banna ba tumileng. Hlaloša gore melao ya dipasa e be e le eng (ditokomane tša go laola tsepelo) le gore ke ka lebaka la eng go e katološetša go basadi go be go hloilwe kudu. Kgokaganya le mehleng ya bjale: Letšatši la Bosetšhaba la Basadi le dira gore tiragalo ye e be karolo ya khalendara ya barutwana.
Tsheko ya Boradia le seo re ithutilego sona
Ka Manthole 1956 mmušo o ile wa swara baetapele ba 156 gomme wa ba latofatša ka boradia bjo bogolo.
Mmušo o ile wa latofatša baitseanape ba 156 ka boradia bjo bogolo, o re Freedom Charter e hlatsela leano la dintwa la go menola mmušo. Tsheko e ile ya diega mengwaga ye mentši; mafelelong bohle bao ba latofaditšwego ba ile ba hwetšwa ba se molato. E bontšhitše boikemišetšo bja mmušo bja go pšhatla ganetšo le kgotlelelo ya mokgatlo.
Q. Ke ka lebaka la eng 1948 e hlalošwa bjalo ka ntlha ya phetogo histori ya Afrika Borwa? (4 marks)
Q. Kgetha molao o tee wa bo-1950s gomme o hlaloše kamoo o aroganya goba o laola maphelo a batho ka gona. (6 marks)
Q. Hlaloša ditsela tše pedi tšeo maAforika Borwa a ganeditšego apartheid ka tšona bo-1950s. (4 marks)
Speaker notes
Tswalela leoto: ganetšo ya mathomong a bo-1950s (Lesolo la Ganetšo, Freedom Charter) e ile ya hlohleletša Tsheko ya Boradia, eupša mmušo o ile wa palelwa ke go latofatša motho. Šomiša dipotšišo tše tharo bjalo ka mošomo o ngwadilwego goba poledišano ya klase; dikabelo tša maraka di swantšha mekgwa ya CAPS ya go ithuta go ya ka mothopo le ya go ngwala mo go feletšego. Gopotša barutwana gore se se hloma yuniti ye e latelago (Sharpeville 1960, Soweto 1976, tokollo ya Mandela 1990).
- Grade
- Grade 9
- Subject
- History
- CAPS topic
- Turning points in South African history: 1948 and the 1950s
- Resource type
- Presentation